Sodni proces se bo na deželnem kazenskem sodišču na Dunaju začel 18. oktobra, sodbo je pričakovati do 23. oktobra.

Obtožnica se nanaša na izjave, ki jih je Kurz dal preiskovalni komisiji, ki jo je ustanovil avstrijski parlament, da bi preučila afero Ibiza. Afera je leta 2019 v Avstriji odnesla koalicijsko vlado med ljudsko stranko (ÖVP) in svobodnjaki (FPÖ).

Kurz naj bi prikril svoj vpliv pri imenovanju vodje avstrijskega državnega holdinga Öbag Thomasa Schmida. Preiskovalni komisiji je leta 2020 dejal, da je bil o odločitvi obveščen vnaprej, vendar da ni bil dodatno vpleten.

Vendar pa tožilstvo na podlagi sporočil SMS med njima domneva, da je bil nekdanji vodja vlade močno vpleten v izbiro osebja in da je s Schmidom najpozneje od sredine leta 2017 redno izmenjeval mnenja o tej temi.

Kurz je očitke v povezavi s tem večkrat zanikal. "Obtožbe so lažne in veselimo se, da bo resnica končno prišla na dan in se bo tudi na sodišču izkazalo, da so obtožbe neutemeljene," je zapisal na družbenem omrežju X, nekdanjem Twitterju.

Avstrijsko tožilstvo za gospodarstvo in korupcijo je Kurza zaradi suma dajanja lažnih izjav preiskovalo od pomladi 2021. Če bo sodišče odločilo, da je kriv, nekdanjemu kanclerju grozi kazen do treh let zapora.

Po navedbah sodišča sta poleg Kurza obtožena tudi njegov nekdanji vodja kabineta Bernhard Bonelli in nekdanja generalna direktorica družbe Casinos Austria Bettina Glatz-Kremsner. Kazenska ovadba obsega več kot 100 strani, je še sporočilo sodišče.

Kurza čaka tudi obtožba v aferi z oglasi

Kurz bi se lahko soočil tudi z obtožbami v okviru t. i. afere z oglasi, ko naj bi Schmidu naročil, da v obtok spravi prirejene javnomnenjske raziskave, javni denar pa naj bi trošil tudi za ugodno medijsko poročanje. Zaradi suma poneverbe, podkupovanja in korupcije sicer preiskujejo več ljudi, Kurz pa tudi v tem primeru obtožbe zanika, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

36-letni Kurz, ki je nekoč veljal za "čudežnega dečka" evropskih konservativcev, je med letoma 2017 in 2019 kot najmlajši avstrijski premier vodil vlado ÖVP-ja in Svobodnjakov, po izglasovani nezaupnici pa je njegova stranka znova osvojila volitve, tako da je med letoma 2020 in 2021 vodil koalicijsko vlado ÖVP-ja in Zelenih. Jeseni 2021 je zaradi različnih obtožb odstopil. Decembra istega leta je napovedal svoj popolni odhod iz politike, postal je podjetnik in lobist.