Otta so marca prijeli zaradi suma vohunjenja za Rusijo. Za Rusijo naj bi vohunil kot uslužbenec zdaj že razpuščenega avstrijskega Zveznega urada za varstvo ustave in boj proti terorizmu (BVT), ki se je preoblikoval v današnji Direktorat za državno varnost in obveščevalno službo (DSN). Od njegove aretacije so v javnost pricurljali podatki tožilstva, ki kažejo, da na Dunaju še vedno delujejo obveščevalci, ki so blizu skrajno desnim svobodnjakom (FPÖ).

Svobodnjaki, ki jim javnomnenjske ankete napovedujejo zmago na parlamentarnih volitvah 29. septembra, očitke zavračajo.

Po navedbah tožilstva naj bi Ott novembra 2018, ko je bil uradnik ministrstva za notranje zadeve, drugemu, neznanemu uradniku naročil, naj pridobi informacije o udeležencih srečanja evropskih tajnih služb v Helsinkih. Pri tem naj bi Ott deloval po naročilu Jeneweina.

Poleg tega naj bi Ott leta 2019 Jeneweinu posredoval imena uslužbencev obveščevalnih služb in s tem po navedbah tožilstva ogrozil nacionalno varnost, kršil pa je tudi pravico uslužbencev BVT-ja do varovanja njihovih osebnih podatkov. Ott naj bi leta 2019 tudi zahteval od enega od policistov razkritje imen policistov, ki preiskujejo korupcijski škandal v FPÖ-ju, znan kot afera Ibiza.

Jenewein pa je obtožen, da je leta 2021 posredoval zaupne dokumente, povezane z afero Ibiza, do katerih je dostopal kot član parlamentarnega odbora za preiskavo afere. Obtožen je še fotografiranja oseb, ki so mu posredovale informacije, in pošiljanja teh fotografij tretjim osebam.

Obtožena sta izdaje tajnih podatkov, in sicer Jenewein v enem primeru, Ott pa kot neposredni storilec v več primerih. Če bo sodišče odločilo, da sta kriva, jima grozi do tri leta zapora, je še sporočilo tožilstvo. Nekdanjega politika iz vrst svobodnjakov obtožnica bremeni tudi obdelave podatkov z namenom povzročitve škode.