Vodstvo strank črno-rumene koalicije, ki jo sestavljajo krščanski demokrati in krščanski socialisti (CDU/CSU) ter liberalci (FDP), je po skoraj 13-urnih pogajanjih in izjemno vroči razpravi v noči z nedelje na ponedeljek doseglo dogovor o tem, da bodo vse nemške jedrske elektrarne prenehale delovati do konca leta 2022.

Sedem takoj, šest do 2021, tri pa do 2022
Nemški minister za okolje Norbert Röttgen, ki je sporočil odločitev, je pojasnil, da so se odločili, da bodo sedem najstarejših jedrskih elektrarn, ki so bile zgrajene pred letom 1980 in ki jih je Nemčija ustavila že 15. marca, dokončno zaprli, šest drugih pa naj bi zaprli do konca leta 2021.

Če bi prišlo pri odklapljanju jedrskih elektrarn in prehodu na alternativne oblike energije do težav, bodo tri najnovejše jedrske elektrarne delovale še do leta 2022. Minister za okolje Röttgen je odločitev desnosredinske koalicije označil kot nepreklicno in dejal, da ne bodo v zakon vključili nobenega člena, ki bi omogočal revizijo.

Ob tem je Röttgen še povedal, da bodo davek na gorivo, ki naj bi vsako leto v proračun prinesel 2,3 milijarde evrov, ohranili kljub zapiranju elektrarn. Preden so marca zaprli sedem jedrskih elektrarn, so nuklearke pridobile kar 23 odstotkov nemške energije.

Razpravo spodbudila nesreča v Fukušimi
Žgočo razpravo o prihodnosti jedrske energije v Nemčiji sta sprožila marčni potres in cunami na Japonskem, ki sta resno poškodovala jedrsko elektrarno v Fukušimi. Takrat je nemška kanclerka Angela Merkel sestavila skupino strokovnjakov, ki naj bi pregledali delovanje nemških jedrskih elektrarn. Nemška vlada naj bi o prihodnosti jedrske energije v Nemčiji dokončno odločila 6. junija.

Merklova je pred prihodom na zasedanje dejala, da so na dobri poti, a da morajo ob svoji odločitvi premisliti o vseh posledicah. "Če hočemo izhod iz nečesa, moramo razmisliti, kako bodo spremembe delovale in kako bomo prešli na trajnostno energijo," je povedala Merklova.