Na maratonskem nedeljskem sestanku, ki je trajal kar deset ur, so se nemška kanclerka Angela Merkel, okoljski minister Norbert Röttgen, gospodarski minister Rainer Bruederle, finančni minister Wolfgang Schaeuble in drugi člani desnosredinske koalicije dogovorili, da bo 17 starejših jedrskih elektrarn delovalo še osem let po letu 2021, mlajše elektrarne, zgrajene po letu 1980, pa bodo delovale še dodatnih 14 let.

Dogovor tako določa, da bodo zadnje nemške jedrske elektrarne prenehale delovati leta 2040, namesto da obveljal dogovor, ki ga je sprejela koalicija nekdanjega premierja Gerharda Schröederja, ki je določila, da bi morala Nemčija vse svoje jedrske elektrarne zapreti do leta 2021.

Merkel: Nismo še pripravljeni opustiti jedrske energije
Kanclerka Merklova je povedala, da obnovljivi viri v Nemčiji še niso razviti do te mere, da bi lahko popolnoma opustili jedrsko energijo, že prejšnji teden pa je nemška vlada objavila poročilo, kjer so zapisali, da bi se v primeru zaprtja jedrskih elektrarn država lahko odpovedala doseganju cilja, da bo do leta 2050 za 80 odstotkov zmanjšala izpust ogljikovega dioksida v ozračje.

Kot poroča BBC, so se predstavniki koalicije na sestanku dogovorili tudi, da bodo morala energetska podjetja plačati jedrski davek, ki naj bi znašal približno tri milijarde dolarjev letno in bi se stekal v posebni sklad za razvoj obnovljivih energetskih virov. Velika energetska podjetja davku in posebnemu skladu nasprotujejo.

Merklova: Želimo si čim hitreje doseči obdobje obnovljive energije
Kanclerka Merklova je na tiskovni konferenci v Berlinu zatrdila, da bodo skrbi nasprotnikov jedrske energije "jemali resno". "Sprejeli smo časovnico, ki nas kar se da hitro vodi v obdobje obnovljive energije. Naš končni cilj je to obdobje čim hitreje doseči," je dejala in ob tem pojasnila, da sta jedrska energija in energija, pridobljena iz premoga, most do tega obdobja.

"Jedrsko energijo bomo uporabljali, dokler bo to absolutno nujno, energetska podjetja pa bodo v prihodnjih letih ogromno vlagala v varnost," je še dejala kanclerka in dodala, da je varnost izjemnega pomena. Ob tem je pojasnila, da bo podaljšanje delovanja jedrskih elektrarn omogočilo sprejemljivo ceno elektrike za državljane in podjetja.

Kritike okoljevarstvenikov, opozicije in državljanov
Na vladne načrte se je že pred dokončno odločitvijo ostro odzvala opozicija in okoljevarstvene skupine, saj naj bi z njim Merklova in Krščanskodemokratska stranka (CDU) le utirali pot močnemu jedrskemu lobiju v državi. Podaljšanju obratovanja nemških jedrskih elektrarn je nasprotovalo tudi več sto protestnikov, ki so spremljali vrh nemške koalicije. Ti trdijo, da se je vlada odločila podaljšati življenjsko dobo jedrskih elektrarn v nasprotju z željami ljudi.

Zadnja javnomnenjska raziskava v Nemčiji je namreč pokazala, da mlajše generacije Nemcev podpirajo zaprtje jedrskih elektrarn in da niso naklonjene jedrski energiji, ki v državi predstavlja 22,6 odstotka celotne energije.

Nove demonstracije 18. 9. v Berlinu
Nasprotniki jedrske energije so že obljubili nadaljevanje protestov, in za 18. september v Berlinu napovedali množične demonstracije. "Odločitev vlade za podaljšanje delovanja jedrskih elektrarn bo sprožila odpor javnosti," je prepričan tiskovni predstavnik združenja protijedrskih skupin Jochen Stay.