Schengenski zakonik dopušča uvedbo začasnega nadzora na notranjih mejah v treh primerih:
- v primeru resne grožnje javnemu redu ali varnosti lahko članice schengenska območja izjemoma uvedejo nadzor za do 30 dni z možnostjo podaljšanja do šest mesecev - to možnost so uporabile Avstrija, Nemčija, Francija in Malta;
- v primeru nenadne in nepričakovane grožnje lahko države članice območja uvedejo nadzor za največ deset dni z možnostjo podaljšanja do dveh mesecev
- za to možnost so se odločile Norveška, Švedska in Danska; - v izjemnih okoliščinah ob resnih težavah pri upravljanju zunanjih meja mora začasno uvedbo nadzora predlagati Evropska komisija, nato pa o njej odločajo članice z dvetretjinsko večino. Tak nadzor je mogoče uvesti za do šest mesecev z možnostjo podaljšanja do dveh let.
Vir: STA
anji minister Thomas de Maiziere. Ponekod v Nemčiji tistim, ki lahko prečkajo njene meje, odvzamejo premoženje, da bi financirali njihovo oskrbo.
Nemške oblasti tako izvajajo za mnoge sporno ravnanje, ko beguncem zaplenijo nakit in denar, ki ga bodo namenili za oblikovanje posebnega sklada za njihovo bivanje.
Notranji minister nemške zvezne države Bavarske Joachim Herrmann je dejal, da lahko prosilcu za azil zaplenijo osebno imetje ali denar, če bo vrednost le-tega presegala 750 evrov, poroča Independent, ki povzema Bild. V sosednji nemški zvezni deželi na jugozahodu države, Badnu-Württembergu, prosilci za azil lahko recimo obdržijo denar in druge osebne dragocenosti v skupni vrednosti do 350 evrov.
"Praksa na Bavarskem in zvezna pravila, ki so določena v zakonu, ustrezajo postopkom, ki so jih uvedli v Švici," je po poročanju nemškega časopisa dejal Joachim Herrmann.
Skrajno desničarsko nemško gibanje Pegida (Domoljubni Evropejci proti islamizaciji Zahoda) je za 6. februar napovedalo protiislamske shode v kar 14 evropskih državah, med drugim v Nemčiji, Veliki Britaniji, Švici ter na Poljskem, Slovaškem, Češkem in Finskem. Gibanje Pegida se je kot protestno gibanje zaradi vse večjega priseljevanja zlasti mladih muslimanov v Nemčijo začelo oktobra lani v vzhodnonemškem Dresdnu.
"Preživljati se morajo sami"
Aydan Özoguz, ki je v kabinetu nemške kanclerke Angele Merkel pristojna za področje migracij, beguncev in integracije, pa je prav tako za Bild izjavila, da v Nemčiji le uveljavljajo tiste zvezne zakone, ki navajajo, da mora imeti prosilec za azil za bivanje v državi priskrbljena svoja sredstva. "Če vložite prošnjo za azil tukaj, se morate biti sposobni do odločitve priznanja statusa preživljati sami," je dejala in dodala, "kljub vsem pomislekom - nič bolje ni, če si prosilec za azil ali prejemnik socialne pomoči".
Poteza nemških zveznih držav je ujezila nekatere nemške poslance, med njimi poslanko levice Ulle Jelpke, ki je dejala, da je prošnja za mednarodno zaščito osnovna človekova pravica, ki ne sme biti vezana na premoženjski status posameznika.
Po incidentu v Calaisu pozivi za vojsko v pristanišču
V francoskem pristaniškem mestu Calais je 500 prebežnikov, ki so protestirali zaradi nevzdržnih razmer v bližnjem taboru, prebilo policijsko blokado, 150 jih je nato vdrlo na območje pristanišča, kakih 50 pa se je povzpelo na britanski trajekt Spirit of Britain. Policisti so jih po dveh urah z ladje odstranili, medtem pa so morali celotno pristanišče zapreti. Prijeli so 24 prebežnikov in 11 privržencev skupine No Borders Network. Direktor pristanišča Jean-Marc Puissesseau je od oblasti zahteval, da tabor premestijo, saj da njegova bližina in veliko število prebežnikov onemogočata zagotavljanje zaščite pristaniške infrastrukture. Direktor britanske prevozniške družbe Road Haulage Association Richard Burnett je šel še dlje. Po njegovem mnenju bi morali v Calaisu namestiti francosko vojsko. Opozoril je, da je bil dogodek zadnji v vrsti incidentov v Calaisu, in menil, da je "le vprašanje časa, kdaj se bodo uresničili naši najhujši strahovi in bo prišlo do smrti voznika tovornjaka, namenjenega v Veliko Britanijo".
Švica bi po prostovoljnem odhodu denar vrnila
Podobno sta pred tem ravnali Danska in Švica - Danska je prejšnji teden tudi dejansko sprejela napovedano zakonodajo. Ob tem je zvišala prag zaplembe vrednih osebnih predmetov in denarja na več kot 10.000 danskih kron oziroma 1.340 evrov, pri čemer so izvzeti osebni predmeti sentimentalne vrednosti za posameznika, kot je poročni prstan.
Podoben ukrep je že lani izvajala Švica, ki je 112 osebam zaplenila imetje, ki na posameznika presega vrednost 1.000 frankov ali 914 evrov. V Švico je sicer lani vstopilo 45.000 prebežnikov. Švicarski državni sekretar za migracije je pri tem naznanil, da bodo vsem, ki bodo državo prostovoljno zapustili sedem mesecev po prihodu, vrnili njihovo imetje.
Nemčija bi podaljšala schengenski nadzor
Nemčija, ki je lansko leto sprejela 1,1 milijona beguncev in ekonomskih migrantov, nadaljuje začasno izvajanje nadzora notranjih meja EU-ja (schengensko območje), in sicer na mejnem prehodu z Avstrijo. Izredni ukrep želi po maju, ko se izteče, podaljšati za še leto in pol, poroča Welt am Sontag. Podoben ukrep o podaljšanju nadzora na državnih mejah naj bi na ponedeljkovem zasedanju notranjih ministrov EU-ja zahtevale tudi Avstrija, Belgija, Švedska in Danska.
Trenutno nadzor izvaja sedem članic schengenskega območja - zaradi množice prebežnikov dokumente na mejah preverjajo Avstrija, Danska, Švedska, Nemčija, Norveška in Malta, zaradi terorističnih napadov v Parizu pa še Francija (za vprašanje, kdaj lahko država uvede notranji nadzor na območju schengna, glej okvirček desno).
Nemčija Turčiji 50 milijonov evrov pomoči
Vedno več držav članic EU-ja se strinja, da bi morala Evropa pri zajezitvi prihoda večjega števila prebežnikov okrepiti nadzor na zunanjih mejah. Medtem ko je Grčija evropsko agencijo za zunanje meje Frontex zaprosila za pomoč pri vračanju prebežnikov, ki ne bodo prejeli mednarodne zaščite, v Turčijo, bo Nemčija Turčiji - v kateri je več kot 2,5 milijona beguncev - za sodelovanje v ta namen povečala pomoč s 36 na 50 milijonov evrov.
Nemški razvojni minister Gerd Müller je za nemški časnik Bild am Sonntag poudaril, da bo razvojna pomoč namenjena naložbam v šole, poklicno izobraževanje in v krepitev komunalne infrastrukture predvsem na turških mejnih območjih.
Grčija si želi okrepitve Frontexa v Egejskem morju
Frontex ima danes v Egejskem morju 15 patruljnih ladij, njihova misija pa je pomoč grški obalni straži pri nadzorovalnih in reševalnih operacijah. Grčija si želi, da bi Frontex v ozek pas morja med Grčijo in Turčijo, po katerem je lani okoli 850.000 prebežnikov doseglo evropska tla, napotil 100 ladij. Grčija je Frontex že večkrat pozvala, naj ji pomaga vračati ljudi, predvsem iz Maroka in Pakistana, za katere je malo možnosti, da bodo dobili mednarodno zaščito.
Schengenski zakonik dopušča uvedbo začasnega nadzora na notranjih mejah v treh primerih:
- v primeru resne grožnje javnemu redu ali varnosti lahko članice schengenska območja izjemoma uvedejo nadzor za do 30 dni z možnostjo podaljšanja do šest mesecev - to možnost so uporabile Avstrija, Nemčija, Francija in Malta;
- v primeru nenadne in nepričakovane grožnje lahko države članice območja uvedejo nadzor za največ deset dni z možnostjo podaljšanja do dveh mesecev
- za to možnost so se odločile Norveška, Švedska in Danska; - v izjemnih okoliščinah ob resnih težavah pri upravljanju zunanjih meja mora začasno uvedbo nadzora predlagati Evropska komisija, nato pa o njej odločajo članice z dvetretjinsko večino. Tak nadzor je mogoče uvesti za do šest mesecev z možnostjo podaljšanja do dveh let.
Vir: STA
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje