Pet dni do nemških parlamentarnih volitev zdajšnja kanclerka Angela Merkel še naprej velja za prepričljivo favoritinjo. Mnogi politični analitiki vidijo vzrok za uspeh kanclerke tudi v tem, da je politično težišče premaknila proti sredini. Tudi volivci s priseljenskim ozadjem, med njimi jih je največ ruskega in turškega rodu, se na tokratnih volitvah od tradicionalne izbire SPD-ja obračajo proti CDU-ju.

Predvsem med muslimani v Nemčiji je Merklova v zadnjem mandatu postala zelo priljubljena. V Berlinu je ekipa RTV Slovenije obiskala nekaj priseljenskih četrti, da so se na ulici prepričali, kaj o volitvah, Merklovi in izboru menijo priseljenci in njihovi potomci. Tako v Moabitu kot Neuköllnu so številni izrazili podporo Merklovi, čeprav veliko od njih nima volilne pravice.

Mohamad Hajjaj iz nemškega Centralnega sveta muslimanov pojasni, da je prva generacija priseljencev vedno volila Socialdemokratsko stranko, vendar se zdaj trend obrača. "Ko je (Merklova) povzela stavek Christe Wolf, da je islam tudi nemški, se je prikupila zlasti muslimanskim priseljencem. To se kaže tudi pri letošnjih volitvah," meni Hajjaj.

Hajjaj: "Živimo v razmeroma brezverskem času"
Centralni svet muslimanov je strankam poslal vprašalnik s temami, ki muslimane najbolj zanimajo, da bi ljudem pomagali pri odločitvi, ne svetujejo pa, koga naj volijo. "Menim, da vera v Nemčiji nima velikega vpliva. Živimo v razmeroma brezverskem času in ljudje so do vere kritični," poudarja Hajjaj.

SPD med priseljenci še vedno vodi
SPD ima med priseljenci sicer še vedno več podpore, okoli 40 odstotkov, CDU pa že 27 odstotkov, kar je bistveno več kot na prejšnjih volitvah. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je sicer Nemce turškega rodu, teh je okoli 1,2 milijona, pozval, naj ne volijo za CDU, SPD ali Zelene, ker so te stranke po njegovem mnenju sovražniki Nemčije.

"V principu se mi zdi problematično, ko se vodja druge države meša v volitve. Ampak nemški politiki delajo podobno v Turčiji, zato gre le za povratno gesto. Menim pa, da to ne bo imelo vpliva na turške volivce v Nemčiji," razmišlja Hajjaj.

37 poslancev s priseljenskim ozadjem
Od 622 poslancev nemškega parlamenta jih ima sicer 37 priseljensko ozadje, kar pomeni, da so priseljenci sami ali njihovi starši. Največ kandidatov s priseljenskim ozadjem za naslednji mandat je pri strankah Levica in Zeleni, sledita SPD in CDU, v bavarskem CSU-ju jih je najmanj.

Merklova kritizira SPD
Nemška kanclerka je spet kritizirala največje tekmece socialdemokrate, ker ti niso jasno zavrnili možnosti oblikovanja koalicije z Levico, naslednico nekdanje vzhodnonemške komunistične partije.

Merklovo moti, da SPD ni kategorično zavrnil možnosti oblikovanja koalicije z Levico in Zelenimi, kot je to počel do zdaj. "V teh nemirnih časih si ne moremo privoščiti nobenih eksperimentov," je povedala v intervjuju za televizijo RTL.

Brez sodelovanja z Levico ali skrajno desnico
Sama je zavrnila možnost sodelovanja tako z Levico kot s skrajno desno Alternativo za Nemčijo (AfD), ni pa povedala, s kom bi želela oblikovati novo vlado. Analitiki sicer zavračajo možnost, da bi lahko nastala koalicijo treh strank, kar se v Nemčiji še ni zgodilo, saj naj bi bila takšna koalicija tvegana in nestabilna. V javnosti se sicer veliko ugiba o koaliciji CDU/CSU, Zelenih in liberalcev (FPD).

Kanclerka je ponovila, da ne glede na veliko prednost po javnomnenjskih anketah volitve še zdaleč niso odločene, in volivce pozvala k čim večji udeležbi na nedeljskih volitvah.