Prebivalce samooklicane Abhazije, ki jo skupaj z Južno Osetijo priznava le peščica držav z Rusijo na čelu, mednarodna skupnost pa jo dojema kot del Gruzije, je razburil napovedan investicijski sporazum z Moskvo.

V petek, ko bi o tem morali v parlamentu odločati poslanci, so se protestniki podali na ulice Suhumija in zahtevali, da Abhazija od sporazuma – tega sta že oktobra podpisala ruski gospodarski minister Maksim Rešetnikov in njegova abhazijska kolegica Kristina Ozgan – odstopi. A ker so protesti prerasli v izgrede, je bilo odločanje v parlamentu odloženo.

Razburjeni protestniki so nato s tovornim vozilom podrli del kovinske ograje okoli stavbe, v kateri so tako prostori parlamenta kot vlade, in skozi okna vdrli v notranjost, je poročala ruska tiskovna agencija Tass. V neredih je bilo poškodovanih najmanj devet ljudi.

Protestniki pod vodstvom opozicije so se na ulicah zbrali že večkrat v zadnjem tednu (v torek so na primer blokirali pomemben most čez reko Gumista) in zahtevali, da predsednik Aslan Bžanija umakne predlog potrditve sporazuma z dnevnega reda in odstopi s položaja. Bžanija je najprej pozive k odstopu odločno zavračal, danes pa že popustil in sporočil, da je pripravljen odstopiti in razpisati predčasne volitve, če protestniki zapustijo stavbo parlamenta.

"Če zapustijo stavbo, bom podpisal odstopno izjavo, volitve pa bodo pokazale, koliko ljudi jih dejansko podpira," je po poročanju ruske tiskovne agencije Ria dejal Bžanija in dodal, da ga bo v primeru odstopa začasno nasledil podpredsednik.

Bžanije sicer v prestolnici ni, saj se je umaknil v domačo vas Tamiš, kjer je sklical tudi zasedanje vlade. Je pa skupno okoli 245.000 prebivalcem Abhazije zagotovil, da so varni, saj da protestniki zasedajo zgolj stavbo vlade in parlamenta, po državi pa za varnost skrbijo ustrezni organi. "Položaj se bo umiril. Vse se bo vrnilo v normalne okvire, določene z zakonodajo. Imamo predsednika, imamo zakone," je po navedbah Rie še zatrdil Bžanija. Sočasno so z notranjega ministrstva in s policije poslali sporočilo, da bodo upoštevali navodila predsednika.

Protestniki so sicer poudarili, da ne želijo zaostritve odnosov z Rusijo, so pa prepričani, da želi Bžanija povezave z Moskvo "izkoristiti za svoje sebične interese in jih zmanipulirati tako, da bi utrdil svoj režim". Dokler ne odstopi, tako ne nameravajo zapustiti parlamenta, je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass zatrdil predstavnik protestnikov Adgur Ardzinba.

Bžanija, nekdanji šef državne varnostne službe, ki je postal predsednik države leta 2020, bo v primeru odstopa postal že tretji voditelj te samooklicane republike, strmoglavljen na podoben način, od leta 2008. "Vsak abhazijski voditelj je po tem, ko ga je Moskva priznala, postal nekakšen talec Moskve," je v pogovoru za Reuters dejala neodvisna strokovnjakinja za območje Južnega Kavkaza Olesja Vartanjan: "Ko prideš na oblast, moraš ostati zvest Moskvi, doma pa moraš najti način sodelovanja."

Tudi tokratne nemire vidi kot vrhunec vse večjih ruskih pritiskov, da bi v zameno za svojo finančno podporo od Abhazije dobili več. "Rusi jim plačujejo in hočejo nekaj v zameno," je dejala in dodala: "Pojavlja se na primer vprašanje: Zakaj vas podpiramo, vi pa ruskim državljanom ne dovolite niti, da bi pri vas kupovali nepremičnine?"

Kremelj je sicer svojim državljanom že v petek svetoval, naj zapustijo Abhazijo oz. naj se tja ne odpravljajo, ob tem pa poudaril, da dogodek "spremlja z zaskrbljenostjo".

Rusija je Abhazijo skupaj z Južno Osetijo priznala leta 2008, po petdnevni vojni z Gruzijo. Državi kot neodvisni priznavajo še Nikaragva, Venezuela, Nauru in Sirija, druge države pa separatistično območje še vedno vidijo kot del Gruzije. V praksi ima sicer Abhazija svoj parlament in svojo vlado.