Prizorišče zadnjega samomorilskega napada je bilo glavno mesto doline Svat. Foto: Reuters
Prizorišče zadnjega samomorilskega napada je bilo glavno mesto doline Svat. Foto: Reuters
Dolina Svat
ZDA so pritiskale na Pakistan, da naj obračuna s talibani, ki so s pakistanskega ozemlja napadali Afganistan. Foto: EPA

Med mrtvimi so trije policisti in dva vojaka. V eksploziji na varnostni točki blizu glavnega mesta doline Svat Mingora je bilo ranjenih še 34 ljudi. To se je zgodilo dan po dvojnem napadu v Lahoreju , kjer je bilo ubitih 45 ljudi in ranjenih okoli 100. Napadalec, oborožen s 15 kilogrami razstreliva, je skušal vstopiti v vladno poslopje, ko ga je ustavila policija. Tam se je razstrelil.

Dolina Svat je bila lani prizorišče boja pakistanskih sil proti talibanom, ki so napovedali, da bodo v znak maščevanja zaradi vojaške ofenzive odposlali na tisoče bombnih napadalcev.

Ofenziva v Svatu, zgodba o uspehu?
Dolina Svat, v kateri je nekoč zaradi naravnih lepot cvetel turizem, je julija 2007 postala talibanska utrdba. Pakistanske sile so o propadu mirovnih pogajanj s tamkajšnjimi borci in zaradi zahtev ZDA aprila lani sprožile ofenzivo in po mesecih hudih bojev ponovno prevzele nadzor nad dolino, ki jo zdaj opisujejo kot zgodbo o uspehu v boju proti tamkajšnjim talibanom. V Svat se je že vrnila večina od okoli dveh milijonov prebivalcev, ki so pobegnili pred vojskovanjem.

Minogra je bila prizorišče samomorilskega napada, terjal je devet smrtnih žrtev, že prejšnji mesec, številni napadi v zadnjem času pa potrjujejo domneve, da se pakistanski talibani po lanski ofenzivi znova krepijo. V zadnjh šestih mesecih je bilo v napadih po vsej državi ubitih na stotine civilistov.

Do stabilnosti v Afganistanu preko Pakistana
Zadnji val napadov gotovo skrbi tudi ZDA, saj spet postavlja pod vprašaj stabilnost Pakistana. Poleg tega Washington skrbi, da bodo napadi preveč zaposlili pakistanske varnostne sile z bojem proti pakistanskim talibanom, namesto da bi pomagale pri lovu na afganistanske talibane, ki iz Pakistana pripravljajo in izvajajo napade na ameriške enote v Afganistanu.

ZDA se nameravajo iz Afganistana umakniti do leta 2011, še predtem pa želijo v tej državi, ki so jo napadle po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001, zagotoviti (relativen) mir in stabilnost.

Islamabad želi sodelovati pri pogajanjih s talibani
Pakistanska vojska od leta 2001 sodeluje v boju z Al Kaido in v zadnjem času tudi proti pakistanskim talibanom, jasno pa je dala vedeti, da ne bo sodelovala v boju proti afganistanskim talibanom in drugim močnim afganistanskim poveljnikom, ki so povezani z uporom. Islamabad obravnava svoje dolgotrajne vezi s talibani kot eno ključnih prednosti v sosednjem Afganistanu.

Zdaj, ko sta afganistanska vlada in Nato začela zbirati zmerne talibane, želi Pakistan igrati pomembno vlogo pri tem, da vsi talibani sedejo za pogajalsko mizo. Pakistan želi imeti vlogo v Afganistanu, ki ga vidi kot del svoje interesne sfere, v katerem Indija, v Pakistanu še vedno velika sovražnica in grožnja, nima pomembnejše vloge.

Zardariju oblast polzi iz rok?
Napadi v zadnjem tednu dodatno otežujejo položaj pakistanskega predsednika Asifa Alija Zardarija, vdovca ubite Benazir Buto, ki se spopada s slabim gospodarskim stanjem, pred nasiljem bežečimi tujimi vlagatelji in s pozivi, da naj preda svoja pooblastila – kot je pravica, da razpusti parlament, in izbere vodjo vojske – bolj priljubljenega premierja Jusufa Razija Gilanija.

V nasprotju z Zardarijem se Gilani ni sprl z vrhom pakistanske močne vojske, kar pomeni, da ima boljše možno za stabilizacijo Pakistana, z jedrskim orožjem oborožene zaveznice ZDA, ki ima dolgo zgodovino politične nestabilnosti.