"Nihče mi ne bo rekel, da to ni bilo usklajeno ali načrtovano. Sumi se, da sta bila izbrana določen datum in pričakovana množica," je dejal Maas in dodal, da bo, če bo to potrjeno, vse skupaj dobilo novo dimenzijo.
Bild am Sonntag, ki se sklicuje na zaupna policijska poročila, poroča, da so nekateri Severnoafričani na družbenih omrežjih objavili poziv ljudem, naj se za novo leto zberejo v Kölnu. Pozivu se po navedbah časopisa niso odzvali samo mladeniči iz tega nemškega mesta, temveč celo iz Francije in Belgije.
Kölnska policija je sporočila, da je v povezavi z dogajanjem na silvestrovo na trgu pred železniško postajo prejela 516 prijav - od otipavanj do kraj, pa tudi dveh posilstev. 40 odstotkov prijav je povezanih s spolnimi napadi. Med osumljenci so večinoma prosilci za azil in nezakoniti priseljenci iz Severne Afrike. Policija za zdaj preiskuje 19 osumljencev, 19-letnega Maročana pa so aretirali zaradi suma kraje.
Nasilje in napadi so za silvestrovo izbruhnili tudi v Hamburgu, kjer je policija prejela 133 prijav, med drugim tudi za spolne napade. Preiskovalci za zdaj niso identificirali nobenega osumljenca za napade, ki so se zgodili na ulici Reeperbahn, znani po nočnem življenju, so pa žrtve za storilce navedle, da so bili afriškega, arabskega ali južnoevropskega videza. "Seveda je mogoče, da storilci pripadajo eni skupini, vendar so v tem trenutku opisi različni," je predstavnik policije odgovoril na vprašanje, ali je mogoče povleči vzporednice z napadi v Kölnu.
Dogodki so sprožili debato, kako bo Nemčiji uspelo integrirati 1,1 milijona prosilcev za azil, ki so v državo prispeli lani.
Ulice Kölna polne protestnikov
V soboto so se sicer v odgovor na silvestrovo nasilje na ulice podale tri različne večtisočglave skupine protestnikov. Prvo skupino so sestavljale ženske s tamburicami in cvetjem, ki so zahtevale več spoštovanja do žensk v nemški družbi na splošno, ne zgolj kazen za storilce silvestrskih napadov.
Protestnice so bile predvsem besne na policijo, ki napadov ni ustavila, nato pa domnevno prikrivala njihovo razsežnost, in na oblasti, ki so se na dogodek odzvale z opozorilom ženskam, naj se "držijo stran od moških".
"Tako zelo me to jezi - imajo dovolj policije za varovanje bank in politikov, za povsem običajne ženske na ulici jim pa zmanjka policistov?" je za Guardian potožila Cornelia Quarta, gospodinja, ki je bila sprva del ženskih protestnic, nato pa se je, kot številne druge, pridružila protifašističnim demonstracijam na drugi strani postaje. Protestniki, ki so se organizirali v odziv na rasistične pozive Pegide in rastoče posploševanje vseh tujih priseljencev, so nosili plakate z napisi "Begunci, dobrodošli" in "Hej, rasisti! Nagnusni ste! Svet bi lahko preživel brez vas".
Še tretji shod pa je priredilo ponovno okrepljeno skrajno desničarsko, protipriseljensko gibanje Pegida, katerega privrženci so nosili plakate z napisi "Begunci = posiljevalci" in "Islam je rak, Pegida rešitev".
Nemška kanclerka Angela Merkel je v soboto zavzela ostro stališče do prosilcev za azil, ki so obsojeni zaradi kaznivega dejanja, in podprla spremembe zakona, ki bi omogočile izgon vseh, ki bi bili obsojeni na zaporno kazen, tudi pogojno.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje