Po vojni sta se na oblasti v Nemčiji izmenjavali samo dve stranki, krščanski demokrati (CDU) in socialdemokrati (SPD), ki sta vlado sestavili s katero od dveh manjših strank, svobodnimi demokrati (FDP) ali zelenimi.

Adenauer prvi kancler
Na prvih demokratičnih volitvah po vojni leta 1949 je bil za kanclerja izvoljen eden izmed ustanoviteljev CDU-ja Konrad Adenauer, ki je bil zaslužen za povojni gospodarski čudež, vstop države v zvezo Nato, zelo pomembno vlogo pa je odigral tudi v spravi s sosednjo Francijo.

CDU je na volitvah leta 1957 osvojil večino v parlamentu in je edini, ki je do zdaj ves štiriletni mandat vladal brez pomoči drugih strank. Kot prvi povojni kancler se je Adenauer zavzemal za ustanovitev skupnega evropskega trga in za ponovno združitev z Vzhodno Nemčijo.

Po Adenauerjevi smrti leta 1963 je kancler postal njegov minister za gospodarstvo in snovalec socialnotržnega gospodarskega sistema Ludwig Erhard, spori z FDP-jem pa so ga že čez tri leta prisilili k odstopu in zamenjal ga Kurt-Georg Kiesinger, ki je bil na čelu edine koalicije med CDU-jem in SPD-jem do zdaj.

Kiesinger je bil nekdanji član nacistične stranke in je med drugo svetovno vojno deloval na zunanjem ministrstvu, zaradi česar je bil tarča kritik, med tistimi, ki so ga najbolj kritizirali, pa so bili skrajni levičarji v času množičnih študentskih protestov v Zahdoni Nemčiji in po drugi Evropi.

Brandt postal nobelovec
Po odhodu iz koalicije s CDU-jem in navezavi na FDP je leta 1969 na oblast prvič po vojni prišel SPD in kancler je postal Willy Brandt, ki se je zavzemal za približevanje komunistični Vzhodni Nemčiji in sovjetskemu bloku, zaradi svoje politike, bolj znane pod imenom Ostpolitik, pa je prejel tudi Nobelovo nagrado za mir.

Brandt je moral leta 1974 odstopiti, potem ko so razkrili, da je eden izmed njegovih svetovalcev vzhodnonemški vohun, nasledil pa ga je Helmut Schmidt, ki je vladal v času negotovosti na gospodarskih trgih, pomanjkanja nafte, napetosti s Sovjetsko zvezo in valu skrajnega levičarskega nasilja.

Kohl vladal 16 let
Po vladni krizi, ki jo je sprožil odhod FDP-ja iz vlade in je sledilo kratko obdobje vladavine SPD-ja brez drugih strank, je Schmidt leta 1982 v parlamentu izgubil glasovanje o nezaupnici in na volitvah je zmagala prenovljena koalicija CDU-FDP, za kanclerja pa je bil izvoljen Helmut Kohl, ki je na tem položaju ostal 16 let.

Kohl ima izjemne zasluge za ponovno združitev obeh Nemčij leta 1990 in za združevanje revnega vzhodnega dela z veliko bolj razvitim zahodnim delom, vendar pa mu v 90. letih ni uspelo izvesti potrebnih reform domačega gospodarstva in je prvi kancler, ki je s položaja odšel zaradi poraza na volitvah, potem ko ga je leta 1998 premagal vodja SPD-ja Gerhard Schröder.

SPD je osem let vladal v koaliciji z zelenimi, ki je sprejela nekatere za Nemčijo prelomne odločitve, med njimi tudi sodelovanje nemških vojakov v operacijah na tujih ozemljih, vendar pa je morala začeti nepriljubljene reforme, ki so tudi prinesle predčasne volitve.