Nemška kanclerka Angela Merkel je konec tedna namignila, da namerava v pogajanjih o novi koalicijski vladi popustiti eni izmed glavnih zahtev socialdemokratov, ki v koalicijo s krščanskimi demokrati ne nameravajo vstopiti, če ti ne bodo pristali, da se na zvezni ravni uzakoni minimalna plača pri osmih evrih in pol na uro.

"Ko vidim trenutni poudarek koalicijskih pogovorov, dobim občutek, da ne gredo v pravo smer," je dejal Ingo Kramer dan po tem, ko je bil izvoljen na čelo združenja nemških delodajalcev BDA.

"Govori se o nadaljnjih ugodnostih za upokojence, oskrbo, družino in zdravstvo. Govori se o minimalnih plačah in novih pravilih na trgu dela, višji javni porabi in večjem bremenu prispevkov," je še dodal Kramer in se ob tem vprašal, ali to upravičuje ogrozitev konkurenčnosti, ki so si jo podjetja povrnila po več letih truda.

Koalicijska pogajanja so v polnem zagonu in želja Merklove je, da bi do božiča Nemčija že dobila novo vlado.

Čeprav je gospodarska kriza v evrskem območju v zadnjih letih prizadela številne nemške trgovinske partnerice, pa se je nemško gospodarstvo vseeno krepilo, čeprav z manjšo rastjo.

V prvem četrtletju tega leta je sicer Nemčija zaznala stagnacijo gospodarstva in nato v drugem četrtletju 0,7-odstotno rast. Od julija do septembra je rast spet malce upadla in se ustavila pri 0,3 odstotka.

"Ne se slepiti"
Poleg zakonsko določene minimalne plače je na pogajalski mizi prihodnjih koalicijskih partnerjev tudi predlog za povišanje pokojnin za matere z otroki, ki so bili rojeni pred letom 1992, pa tudi ukrepi, s katerimi bi se lahko ljudje upokojili tudi pred dozdajšnjo upokojitveno starostjo 67 let.

Kramer je izrazil ogorčenje nad predlogom o minimalni plači, saj bi to po njegovem mnenju ogrozilo cilj polne zaposlenosti. "Nihče se ne bi smel slepiti. Dolgotrajno brezposeln človek, ki je brez dela že več let in ni usposobljen, v številnih panogah in regijah ne bo dobil dela za državno določenih 8,5 evra na uro," je bil jasen vodja BDA-ja.

Reforme trga dela in socialnega varstva, ki so jih uvedli v času socialdemokratskega kanclerja Gerharda Schröderja, so po mnenju številnih zaslužne za okrepitev konkurenčnosti nemškega gospodarstva in njegovo obrambo pred svetovno ter evrsko finančno krizo.