Seehofer je podaljšanje nadzora napovedal v pogovoru za nemški časopis Welt am Sonntag. Predsednik koalicijske konservativne Krščansko-socialne unije, ki po novem vodi nemško ministrstvo za notranje zadeve, domovino in gradnjo, se namreč ne strinja z oceno, da so se razmere po najmnožičnejšem prihodu beguncev v letih 2015 in 2016 občutno umirile in bi dovoljevale odpravo takrat uvedenega nadzora na notranjih schengenskih mejah.

Nasprotno, napovedal je časovno neomejeno podaljšanje omenjenega nadzora, ki ga je na svojih mejah uvedla Nemčija. Poleg tega bi ta nadzor še razširil na dodatne mejne prehode, saj na številnih izmed njih za zdaj ni trajnega nadzora.

"Notranje mejne kontrole je treba izvajati tako dolgo, dokler EU-ju ne bo uspelo učinkovito zaščititi in nadzorovati zunanjih meja. V nekem doglednem času pa ne vidim možnosti, da bi mu to uspelo," je Seehofer pojasnil svoje stališče. Kot je dodal, ne gre le za preprečevanje nezakonitih prestopov meje, ampak naj bi mejni nadzor izpolnjeval tudi druge zaščitne funkcije.

Poziv k začasni ukinitvi schengenskega sporazuma
Kot piše Deutsche Welle, je minister s tem pravzaprav pozval k vsaj začasni ukinitvi schengenskega sporazuma, ki je vzpostavil prost pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala v EU-ju. Schengenski sistem je sicer že nekaj časa zamrznjen tako na avstrijsko-nemški kot tudi na nemško-danski meji in na nemških letališčih za polete iz Grčije, pa tudi na nekaterih drugih mejah, tudi na tisti med Slovenijo in Avstrijo.

V skladu s pravili pa je lahko nadzor na notranjih mejah schengena le časovno omejena in z objektivnimi okoliščinami upravičena izjema. Zdajšnje mejne kontrole naj bi se iztekle 12. maja in Evropska komisija je že ocenila, da bi morale biti nato odpravljene.

Seehofer je v pogovoru za Welt am Sonntag tudi kritiziral EU, češ da ubira pokroviteljski, pridigarski ton do vzhodnih držav članic, ki nočejo sprejemati beguncev iz drugih članic EU-ja, kar pa nikomur ne koristi.

Veliko produktivnejši bi bil po njegovem mnenju pristop, po katerem bi lahko vzhodne članice pri delitvi bremena s sprejemanjem beguncev denimo pomagale s pošiljanjem dodatnih ljudi na zunanje meje Unije ali izdatnejšim financiranjem zaščite teh meja, s čimer bi se izognile sprejemanju beguncev oziroma bi jih lahko sprejele manj.