Pot, ki je nekdanji sovražnici spremenila v prijateljici, se je začela julija 1962 s spravno mašo v katedrali v francoskem Reimsu, s katero se je končal državniški obisk takratnega nemškega kanclerja Konrada Adenaurja v Franciji. Adenauer in takratni francoski predsednik Charles de Gaulle sta nato pol leta pozneje, 22. januarja 1963, v Parizu podpisala elizejsko pogodbo.

Sprava med Francijo in Nemčijo je po oceni poznavalcev tudi pomembno vplivala na poznejše združevanje stare celine. Številni delijo mnenje, da brez nje Evropske unije, kot jo poznano danes, ne bi bilo.

Dolga leta zbliževanja
Nemško-francosko prijateljstvo se je po podpisu pogodbe poglobilo leta 1974, ko sta v Nemčiji prišla na oblast osebna prijatelja Helmut Schmidt in Valery Giscard d'Estaing. Deset let pozneje, septembra 1984, sta se na nekdanjem bojnem polju pri Verdunu, prizorišču ene izmed najpomembnejših bitk prve svetovne vojne, srečala takratni nemški kancler Helmut Kohl in francoski predsednik Francois Mitterand. S simboličnim stiskom rok sta zapečatila "spravo nad grobovi".

Kohl in Mitterand sta nato leta 1988 elizejsko pogodbo še nadgradila s protokoloma, ki sta vzpostavila posvetovalna sveta za obrambne interese ter za gospodarsko in denarno politiko. Leta 2003 pa sta Pariz in Berlin uvedla še skupne seje vlad obeh držav. Tako državi od takrat koordinirata sodelovanje na najvišji politični ravni.

Predtem je leta 1999 Gerhard Schröder kot prvi nemški kancler nagovoril francosko narodno skupščino, leto dni pozneje pa je takratni francoski predsednik Jacques Chirac kot prvi tuji državnik spregovoril v prenovljeni stavbi reichstaga v Berlinu.

Nemška kanclerka Angela Merkel in takratni francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta novembra 2009 v Parizu skupaj praznovala obletnico konca druge svetovne vojne. Merklova in Sarkozy sta se februarja 2010 tudi dogovorila za Agendo 2020, s katero sta opredelila skupne projekte v prihodnjih desetih letih.

Skupna seja v Berlinu
Državi se bosta obletnice podpisa pogodbe spomnili v torek z izredno skupno sejo bundestaga in francoske narodne skupščine v Berlinu. To bo prvič, da bo v bundestagu gostoval celoten parlament kake druge države. Skupno tako v Berlinu pričakujejo 577 francoskih in 622 nemških poslancev, ki jih bosta nagovorila Merklova in francoski predsednik Francois Hollande. Parlamenta obeh držav naj bi tudi sprejela skupno deklaracijo.

Pred izredno sejo parlamentov bo sprejem pri nemškem predsedniku Joachimu Gaucku in izredna seja bundesrata in francoskega senata. Popoldne bo sledila skupna seja vlad obeh držav, na kateri naj bi prav tako sprejeli skupen dokument. Merklova in Hollande se bosta srečala tudi z mladimi iz obeh držav.