Smrt reševalcev in humanitarnih delavcev v Rafi na jugu Gaze 23. marca je sprožila mednarodne obsodbe.

Izraelska vojska je sprva trdila, da so vojaki streljali na konvoj vozil, ki je vozil brez prižganih utripajočih luči, pa tudi, da konvoj ni imel predhodnega dovoljenja izraelskih oblasti. Vojska je nato priznala, da so njeni vojaki naredili napako med streljanjem na konvoj.

V javnosti je pozneje zaokrožil posnetek napada, na katerem so jasno vidna vozila z vklopljenimi utripajočimi lučmi. Izraelska vojska vztraja, da je bilo vsaj šest humanitarnih delavcev povezanih s palestinskim gibanjem Hamas, vendar za to ni predložila dokaza. Priznava, da so bili neoboroženi, ko so vojaki začeli streljati.

Izraelska vojska, ki je med vojno v Gazi sistematično uničila tamkajšnji zdravstveni sistem, je zdaj ugotovila, da so se v Rafi njeni pripadniki odzvali na grožnje, ki so jih prepoznali, in niso streljali neselektivno.

Med preiskavo niso našli "dokazov, ki bi podpirali trditve o usmrtitvi". Je pa preiskava privedla do odstavitve poveljnika, ki mu očita neustrezno poročanje o incidentu.

Vodja preiskave je v odgovoru na novinarsko vprašanje o napadu potrdil, da je šlo za napako, a obenem izrazil prepričanje, da gre pri takšnih incidentih za izjemo in ne vsakodnevni pojav. Vojska je prav tako priznala, da je od 23. marca pridržala enega reševalca.

V incidentu je bilo ubitih osem članov palestinskega Rdečega polmeseca, šest pripadnikov civilne zaščite Gaze in en uslužbenec agencije ZN-a za palestinske begunce UNRWA. Njihova trupla so našli zakopana v bližini Rafe, urad ZN-a za usklajevanje humanitarnih zadev pa je kraj, kjer so jih odkrili, opisal kot množično grobišče.

Netanjahu zavrača pozive k ustavitvi napadov

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v soboto zavrnil pozive, naj ustavi napade in zagotovi vrnitev vseh preostalih izraelskih ujetnikov iz Gaze.

"Verjamem, da lahko talce pripeljemo domov, ne da bi se podredili Hamasovemu diktatu," je v soboto dejal premier Izraela Benjamin Netanjahu. Ob tem je dodal, da so trenutno v ključni fazi vojne, s čimer se je med drugim odzval na pozive skupine, ki predstavlja družine izraelskih ujetnikov, naj vendarle ustavi napade in doseže dogovor o izpustitvi vseh preostalih ljudi, ki so jih 7. oktobra 2023 zajeli palestinski borci.

Družine tistih, ki so še vedno v ujetništvu, so v odzivu na zadnje Netanjahujeve izjave izrazile prepričanje, da izraelska vlada nima načrta, kako doseči osvoboditev ujetnikov.

Sorodna novica Hamas zavrnil izraelski predlog za prekinitev ognja, ker ne predvideva konca vojne in umika sil

Izrael je z obnovitvijo napadov in blokade dobav pomoči v enklavo marca odstopil od dogovora o prekinitvi ognja, ki je v poznejši fazi predvideval izpustitev vseh ujetnikov. Palestinskemu Hamasu je nato nedavno ponudil le delno izmenjavo ujetnikov, kar pa je islamistično gibanje zavrnilo, saj da ponudba ni vključevala določb o končanju vojne in izraelskem umiku iz Gaze.

Potem ko so izraelske sile v soboto v enklavi ubile najmanj 54 ljudi, se smrtonosni napadi nadaljujejo. Kot poroča katarska televizija Al Jazeera, so bili znova med tarčami napadov razseljeni Palestinci na območju Al Mavasi, ki ga je izraelska vojska razglasila kot varnega za civiliste.

Od začetka vojne v Gazi že več kot 50.000 žrtev

Izraelska agresija v Gazi, ki se je začela kot odziv na vdor palestinskih borcev na jugu Izraela in zajetje talcev oktobra 2023, je po zadnjih podatkih terjala več kot 51.000 življenj, v napadih in sistematičnem uničevanju infrastrukture pa so bile razdejane bolnišnice, šole in druge javne institucije.

Južna Afrika je proti Izraelu na Meddržavnem sodišču (ICJ) nedolgo po začetku napadov sprožila tožbo, v kateri Izraelu očita kršitve konvencije o preprečevanju genocida. Dogajanje v Gazi so kot genocid označile tudi številne mednarodne človekoljubne organizacije in strokovnjaki Združenih narodov.