Eno izmed desetih najhitreje rastočih gospodarstev na svetu, največje tržišče v Afriki, obilje surovin, največja afriška izvoznica nafte, rastoča mesta in srednji razred, mlada, poceni in izkušena delovna sila, hitri postopki za ustanavljanje podjetij in pridobivanje vizumov, zanesljivi lokalni partnerji – vse to je današnja Nigerija, ki kliče po tujih vlaganjih in obljublja uspešno ter donosno poslovanje.

"Moj nasvet slovenskim podjetjem, ki si želijo poslovati v Nigeriji - zaupajte in obrestovalo se vam bo," je v pogovoru za MMC dejal namestnik nigerijskega veleposlanika v Budimpešti Muhammadu Sani Yunusa, ki se je nedavno udeležil poslovnega zajtrka v Ljubljani v organizaciji Slovensko-nigerijske gospodarske zbornice.

Priložnosti za trajnostno in vzajemno sodelovanje, ki se ponujajo, so številne za obe državi. Kmetijstvo, nafta in plin, infrastruktura, obnovljivi viri energije, upravljanje s človeškimi viri, tehnologija za varovanje okolja, zdravstvena oskrba, rudarstvo in še bi lahko naštevali področja, ki so v Nigeriji podhranjena in čakajo na tuja vlaganja.

Slovenija ima dobre možnosti in konkurenčno prednost pri tehnologijah za proizvajanje energije, medicinski opremi, namakalnih sistemih, tehničnih izkušnjah – zato Nigerija po prepričanju Yunuse pomeni poslovno priložnost za slovenska podjetja.

Glede nekoč obsežne birokracije je bil storjen velik napredek in zdaj v Nigeriji deluje agencija za promocijo vlaganj, ki poskrbi za potrebno dovoljenje v 24 urah. "Ta ovira je torej odstranjena in v trenutku lahko začnete poslovati v Nigeriji," zagotavlja Yanussa.

S programom "Vizija Nigerije 2020" zahodnoafriška velesila načrtuje, da se bo v prihodnjih letih prebila med dvajset največjih gospodarstev na svetu, in za uresničitev te vizije potrebuje tuja vlaganja, še posebej v infrastrukturo, kot so ceste, železnice in letališča.

Manjka slovensko veleposlaništvo
Podobno kot na preteklih srečanjih, ko je bil govor o poslovnih priložnostih v Afriki, smo tudi tokrat lahko znova slišali opozorila, da Slovenija v podsaharski Afriki nima nobenega veleposlaništva, kar za slovenska podjetja pomeni ogromen primanjkljaj pri navezovanju in krepitvi stikov z afriškimi državami.

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenija Samo Hribar Milič je na srečanju spomnil, da Nigerija ni samo ena največjih držav v Afriki, ampak je tudi izhodišče za celotno zahodnoafriško območje. Priložnosti se ne ponujajo samo za naš izvoz na nigerijski trg, ampak tudi za uvoz raznovrstnih surovin.

Še vedno je veliko možnosti za izboljšanje dvostranskega poslovanja, pri čemer pa žal Slovenija še vedno ni podpisala sporazuma, ki bi lahko spodbudil dvostransko sodelovanje. To je tudi naša naloga, prav tako pa tudi vzpostavitev predstavništva v Nigeriji, s čimer bi olajšali obiske Nigerijcev v Sloveniji.

Zdaj je namreč tako, da morajo Nigerijci s svojimi dokumenti najprej v Egipt, kjer je edino slovensko veleposlaništvo v Afriki, se nato vrniti domov in se spet ponovno odpraviti v Egipt po vizum. "To je popolnoma neznosno za vsak normalen posel," je dejal Hribar Milič .

Zbornica za lažji vstop na nigerijski trg
Z ambicioznim ciljem novega pristopa v gospodarskem sodelovanju Slovenije in Nigerije je bila maja letos ustanovljena slovensko-nigerijskega gospodarska zbornica. Njen predsednik Fred Uduma je pojasnil, da želijo z zbornico spodbuditi gospodarsko sodelovanje in s širokim naborom svojih storitev predvsem pomagati slovenskim podjetjem pri vstopanju ter uveljavljanju na nigerijskem trgu za obojestransko korist pri krepitvi gospodarstev obeh držav.

Ena od pomembnih prednosti slovensko-nigerijske zbornice je, da ima v Nigeriji svojega predstavnika, ki pomaga pri navezovanju stikov, preverjanju informacij o nigerijskih podjetjih in ustanavljanju podjetij.

O posebnostih nigerijskega trga je spregovoril podpredsednik Slovensko-nigerijske gospodarske zbornice Anže Lenče, ki je povedal, da slovenska podjetja na afriških trgih večinoma iščejo priložnosti z iskanjem partnerja, ki bo prevzel večino odgovornosti in stroškov za trženje.

Nigerijski trg po drugi strani vabi vlagatelje, ki so pripravljeni sodelovati z od 20- do 50-odstotnim deležem, odvisno od povpraševanja in od sektorja, kar pa ne ustreza slovenskim podjetjem in njihovim lastnikom, ki niso pripravljeni prevzeti tveganja, čeprav se to pričakuje od zahtevnih trgov kot je afriški.

Nigerijski partnerji velikokrat iščejo vlagatelje v projekte, naj si bo posodobitev neke tovarne ali gradnja ceste ali pa postavitev nekaj tisoč domovanj. Pri takih projektih vedno iščejo nekoga, ki je pripravljen ponuditi znanje, izkušnje in zraven še najmanj 20 odstotkov kapitala.

Pri večjih projektih je seveda velikokrat prisotna država, v drugih primerih so ti deleži razdeljeni med državo in zasebni sektor. Da bi pritegnili tuje vlagatelje, država pogosto tudi zastopa zasebno podjetje pri zagotavljanju varnosti naložb in pri pogajanjih.

Modernizacija kliče po vlaganjih
Nigerijski trg je po Lenčetovih besedah zanimiv za slovenska podjetja, ker je ogromno nekih tovarn, ki jih v prihodnjih letih čaka posodobitev, veliko pa je tudi povpraševanja po izdelkih, saj gre za obsežen trg, zato so tam ustanovljena podjetja sposobna preživeti in uspeti.

Nigerijska podjetja so tudi tista, ki bi bila lahko nosilec zahodnoafriškega gospodarskega območja (ECOWAS) in bi svoje izdelke izvažala v druge države v soseščini, pri čemer bi bila Nigerija izhodiščna točka, pojasnjuje podpredsednik Slovensko-nigerijske gospodarske zbornice.

Že zdaj se namreč dogaja, da veliko izdelkov, ki prek pristanišča v Lagosu pridejo v Nigerijo, potuje naprej v okoliške države. V prihodnosti pa mogoče ne bi bilo več treba računati na uvoz, ampak bi s primernimi vlaganji nigerijska podjetja sama proizvajala izdelke za izvoz v sosednje države.

Lenče slovenskim podjetjem z ambicijami na nigerijskem trgu svetuje, da morajo imeti pravo strategijo vstopa, včasih morajo tudi spremeniti svoj pristop in storiti korak naprej. Ne smejo staviti samo na prodajo svojih izdelkov v Nigerijo ob pomoči nekega tamkajšnjega partnerja, ki igra vlogo distributerja. Naj poskušajo biti drzna in vlagajo v neko proizvodno linijo.

To bi jim omogočilo, da se znebijo stroškov prevoza, kar ni zanemarljiv delež, sploh glede na dejstvo, da slovenska podjetja kitajskim ne morejo konkurirati pri ceni, lahko pa pri kakovosti.

Ne sme se osredotočati izključno na to, da se v Nigerijo prodajajo oprema in stroji, pogosto že odsluženi, ki jih v Sloveniji ne potrebujemo več, v Nigeriji pa so lahko še uporabni, ter izvažati samo znanja, čeprav se tudi tukaj ponujajo izjemne priložnosti, ampak da se ta preprosto kupi celo tovarno ali se vlaga vanjo.

Rast na vseh področjih
Lenče je postregel tudi z nekaj impresivnimi in za poslovne priložnosti pomembnimi podatki. Tako je najbolj poseljena afriška država v zadnjih treh letih v povprečju dosegala okoli 7-odstotno gospodarsko rast.

Telekomunikacije v Nigeriji predstavljajo najhitreje rastoče industrijo in leta 2011 je bilo na primer že 96 milijonov uporabnikov mobilnih telefonov, pri čemer se sektor zdaj preusmerja od pogovorov (voice) na prenos podatkov (data). Mobilna telefonija je tako v letu 2011 navrgla skoraj sedem milijard dolarjev. Vlada tudi načrtuje, da število uporabnikov spleta s trenutnih 33,6 milijona poveča na 70 milijonov.

Za posodobitev infrastrukture potrebuje država letno med 12 in 15 milijardami dolarjev. Tukaj so priložnosti za vlaganje v gradnjo cest in njihovo koncesijo, vlaganja v železnice in še posebej v letališča, saj se pričakuje izjemen porast letalskega prometa.

Ena od najpomembnejših panog je kmetijstvo, ki obsega 35 odstotkov deleža BDP-ja in Nigerija načrtuje za deset milijard naložb na tem področju, da bi povečala domačo pridelavo hrane.

Tukaj sta tudi zdravstvo in farmacevtska industrija, pri zadnji je letna rast kar 12 odstotkov. Nigerijci namreč porabijo kar 60 odstotkov vseh zdravil v zahodnoafriškem gospodarskem območju in vrednost farmacevtskega trga je bila v letu 2011 720 milijonov dolarjev.

Eden od bolj podhranjenih sektorjev je energetski, kar se z nenehnimi izpadi elektrike občuti na vsakodnevni osnovi, a z napovedano energetsko reformo naj bi se proizvodnja električne energije do leta 2020 povečala za 146 odstotkov.

"Življenje gre naprej"
Iz Nigerije sicer v zadnjem času prihajajo poročila o nasilju in napadih, predvsem na severu države, zato ne preseneča, da marsikoga, še posebej tuje vlagatelje, skrbijo varnostne razmere, a naši sogovorniki vsi po vrsti zagotavljajo, da so skrbi odveč.

"Vsaka država ima svoje posebnosti. Kar se tiče stabilnosti – to, kar je slišati po televiziji in v novicah, se razlikuje od dejanskih razmer. Nigerija je tudi ogromna država. Življenje gre naprej," pravi Yunusa.