Nigerijci naj bi danes odšli na prve volitve od treh v aprilu, ki naj bi pokazale, ali lahko najgosteje naseljena afriška država prekine zgodovino volilnih goljufij in nasilja.

Volilna komisija je predtem obljubila, da je storila vse, da bi preprečila nepravilnosti in kupovanje glasov, ki so bili značilni za zadnje volitve leta 2007. Takrat so mednarodni opazovalci opozorili, da izidi volitev morda niso pokazali resnične volje ljudi.

Za Nigerijo je značilno občasno nasilje med kristjani in muslimanskimi skupinami v osrednjem delu države. V delti Nigra na jugovzhodu države, kjer domuje naftna industrija, se poleg tega vrstijo napadi na tuje naftne družbe, s katerimi skušajo skrajneži izsiliti večji delež denarja od nafte.

Voli 70 milijonov ljudi
Nasilje je zaznamovalo tudi predvolilno kampanjo v državi, kjer ima volilno pravico več kot 70 milijonov volilnih upravičencev. Mednarodni opazovalci so poleg tega izražali zaskrbljenost zaradi zamud pri registraciji volivcev, pomisleke pa vzbuja tudi odločitev volilne komisije, da lahko volivci ostanejo na voliščih po njihovem zaprtju in spremljajo preštevanje glasov. Po eni strani naj bi to zagotovilo večjo transparentnost, a po drugi strani bo tudi povečalo možnost za napetosti med privrženci posameznih kandidatov. Po podatkih organizacije Amnesty International je v predvolilnih spopadih v zadnjih dveh tednih umrlo najmanj 20 ljudi, uničenih pa je bilo tudi več avtomobilov in stavb.

Mirne razmere bodo spodbudile tudi razvoj gospodarstva
Predsednik volilne komisije Attahiru Jega je sicer prepričan, da bo reforma volilnega sistema, ki so jo v Nigeriji uvedli po volitvah 2007, omogočila svobodne in poštene volitve. "Tokrat si resnično želimo, da bi prvič vse potekalo tako, kot je treba. Želimo si, da tujci na Nigerijce ne bi več gledali kot na 'problematičen narod'," je dejal delavec iz Lagosa Solomon Gbinigie. Uspešne volitve bi pomenile tudi novo spodbudo za tuje neposredne investicije v državo, hkrati pa bi okrepile položaj afriškega velikana v svetu.

Nigerijce po parlamentarnih volitvah prihodnji teden čakajo še pomembnejše predsedniške volitve, še teden dni pozneje pa bodo potekale tudi lokalne volitve v zveznih deželah. Glavni favorit za predsedniški položaj je zdajšnji predsednik Jonathan Goodluck, ki je položaj zasedel pred slabim letom po smrti predsednika Umaruja Muse Yar'Aduaja, vendar pa njegova zmaga ni gotova.

Najbolj poseljena afriška država
Nigerija ima 154,7 milijona prebivalcev, ki se delijo na okoli 250 etničnih in jezikovnih skupin. Nafta in plin predstavljata 90 odstotkov nigerijskega izvoza, večinoma v ZDA in na Kitajsko. Okoli 60 odstotkov prebivalstva se še vedno preživlja s kmetovanjem, revščina pa je zelo razširjena.

"Če bi bilo kot v Lagosu, bi imeli demokratične volitve"
Volitve v Nigeriji spremlja tudi misija Evropske unije, ki jo vodi slovenski evroposlanec Lojze Peterle. Za TV Slovenija je Peterle povedal, da sam volitve spremlja iz Lagosa, kjer je napetosti sicer mogoče občutiti, a da je tam zelo sproščeno in miroljubno, da je vse teklo vredu, ker so bile stvari tako pripravljene. Ni pa bilo povsod tako, da ponekod niso bili razdeljeni vsi volilni papirji, manjkale so glasovnice, ponekod je ponoči prišlo do nasilja. "Če bi bilo povsod tako kot v Lagosu, bi imeli v Nigeriji zelo prijetne demokratične volitve," je povedal Peterle.

Slovenski evroposlanec je povedal še, da je veliko vprašanje, ali bodo volitve v ponedeljek res izpeljali, saj so se ponekod volitve že začele, vprašanje pa je, kaj bo z glasovnicami, ki so na terenu. "Volilna komisija jih je želela v zadnjem trenutku razdeliti ravno zato, da bi preprečila morebitne goljufije, ki bi se zgodile, če bi bile glasovnice dolgo na poti. Predsednik volilne komisije pa računa, da bodo lahko v ponovljenih volitvah popravili vse tehnične napake," je povedal Peterle.