Buharijevo že drugo zdravljenje nerazkrite bolezni v Londonu sproža ugibanja, ali je predsednik sploh še dovolj zdrav za vodenje enega največjih afriških gospodarstev. Predsednik je leta 2017 več časa preživel v Veliki Britaniji kot v Nigeriji, kar je v domovini sprožilo nekaj protestov z zahtevami po odstopu.

Predsedniški kabinet je podal izjavo, da naj bi se predsednik počutil veliko bolje po "ogromnem napredku" v zdravljenju in čaka na dovoljenje zdravnikov, da zapusti bolnišnico. Med bolniško odsotnostjo naloge 74-letnega predsednika sicer opravlja njegov namestnik Yemi Osinbajo.

Muslimanski sever in krščanski jug
Predsednikova bolezen postavlja pod vprašaj njegovo kandidaturo na predsedniških volitvah leta 2019. Če Buhari ne bo kandidiral, se Nigerijci bojijo ponovnega zaostrovanja napetosti med muslimanskim severom in krščanskim jugom države, ki jih je muslimanskemu predsedniku uspelo zajeziti tudi z imenovanjem krščanskega namestnika na predsedniški položaj v njegovi odsotnosti.

Tako med krščanskimi kot muslimanskimi političnimi predstavniki sicer velja prepričanje, da lahko posamezni predsednik predseduje največ dva mandata, torej osem let, nato se mora predsedstvo zamenjati s predstavnikom druge veroizpovedi. Buhari je po izvolitvi leta 2015 sicer na polovici svojega prvega mandata.

Z izobraževanjem proti ekstremizmu
Nigerijske oblasti so v predsednikovi odsotnosti za zvezno državo Borno na severovzhodu države pripravile izobraževalni ukrep, s katerim se nameravajo bojevati proti vplivu uporniške skrajne skupine Boko Haram v regiji, poroča Deutsche Welle.

Starši, ki bodo poslali otroke v šolo, bodo po predvidenem ukrepu dobili finančni dodatek. Finančni dodatki za šolanje hčera naj bi bili višji od tistih za šolanje dečkov, je na predstavitvi novega programa v glavnem mestu Borna Maiduguriju povedal zvezni komisar za izobraževanje Musa Inuwa Kubo.

Regionalna oblast upa, da bodo po ukrepu starši svoje otroke vpisali v šolo, ki jih bo opremila z znanjem za boj proti ekstremistični ideologiji, istočasno pa naj bi z ukrepom poskušali obnoviti izobraževalni sistem, ki je v osemletnem obdobju prisotnosti Boko Harama v pokrajini skoraj razpadel.

Več kot 800 šol na severovzhodu Nigerije je bilo v zadnjih letih poškodovanih, požganih, izropanih ali naseljenih z notranje razseljenimi begunci. Večina otrok je med spopadi izgubila celo šolsko leto šolanja, Boko Haram pa je v pokrajini tudi izrecno prepovedal "zahodnjaški način izobraževanja".

Starši naj bi Boko Haramu darovali hčere
V pokrajini se sicer širijo govorice, da starši svoje mladoletne hčerke pogosto podarijo Boko Haramu, ki jih trenira za samomorilske napade. Tiskovni predstavnik nigerijske vojske Sani Usman je zato pozval vse religijske in skupnostne voditelje, naj ljudstvo pozivajo proti takšnemu ravnanju.

Z dodatkom za izobraževanje želijo oblasti tudi povrniti zaupanje prebivalstva, ki je po mnenju političnega analitika Abdullahija Inuwe ključno za boj proti skrajni skupini, saj bodo le ob zaupanju civilisti pripravljeni sodelovati z oblastmi in jim tudi posredovati potrebne podatke glede delovanja Boko Harama, še poroča Deutsche Welle.

"Družbo pozivam, da sodeluje z vojsko, vendar mora tudi vojska opustiti svoj vojaški odnos, saj se bodo le tako ljudje počutili dovolj zaupljivo in varno, da bodo vojski predali podatke. Na koncu dneva se bo ta vojna končala," še meni Inuwa.