Evropske države namreč že čutijo ruski ukrep o ustavitvi dobave plina Ukrajini, v Sloveniji pa se je dostava zmanjšala za tretjino. Spor med Rusijo in Ukrajino glede cen plina se je zgodil ravno v zimskem času, ko so Evropo, ki se oskrbuje z ruskim plinom, zajele nizke temperature in gospodinjstva porabijo več plina za ogrevanje.

Nemčija je zaradi spora in zmanjšanih dobav plina zagrozila Rusiji, da bo naslednjič dobro premislila, preden bo za partnerja v tako pomembnem poslu izbrala Rusijo. Ta država je tudi glavna ruska trgovinska partnerica. Gazprom drugače zagotavlja četrtino potreb po plinu v Evropi, 80 odstotkov tega plina pride prek plinovodov čez Ukrajino. Evropska unija je zaradi tega za 4. januar sklicala izredni sestanek, nekatere države pa so že sprejele krizne načrte.

Gazprom je še napovedal, da bo v Evropo, ki je zaradi ustavitve dobave Ukrajini dnevno prikrajšana za okoli 20 odstotkov ruskega plina, poslalo dodatnih 96 milijonov kubičnih metrov plina.

Slovenci lahko brez skrbi
Po neuradnih podatkih je Slovenija dobivala za tretjino manj ruskega plina, poroča Radio Slovenija, vendar pa je slovenski dobavitelj Geoplin zagotovil, da uporabniki tega ne bodo čutili. Zvečer pa so iz Geoplina sporočili, da je dobava plina iz Rusije prek ukrajinskih plinovodov že povsem normalna.

Tudi Avstrija na normalni ravni

O zmanjšanju dobave poročajo tudi Poljska, Slovaška, Bolgarija, Romunija in Nemčija. Slednja zagotavlja, da lahko primanjkljaj nadomesti s povečanimi količinami uvoza iz ostalih virov. Nobene spremembe pri dobavljeni količini plina pa ni občutila Češka.

Norveška ne more pomagati
Največja zahodnoevropska izvoznica plina, Norveška, je sporočila, da ne bo mogla zapolniti primanjkljaja v Evropi ob moteni dobavi ruskega plina, saj zdaj proizvaja s polno zmogljivostjo. Norveška trenutno v Evropo pošilja rekordnih 270 milijonov kubičnih metrov plina.

Rusko energetsko podjetje Gazprom, ki je v nedeljo ustavilo dobavo plina Ukrajini, je namreč sporočilo, da je Kijev za tem vzel sto milijonov kubičnih metrov ruskega plina iz plinovodov, ki so prek njenega ozemlja speljani do evropskih držav.

Trditve Gazproma je že takoj zanikal ukrajinski minister za energijo, Ivan Plačkov, vendar zatrdil, da bodo plin vzeli, če se bodo temperature spustile pod ničlo. Prejšnji teden je ukrajinski premier Juri Jekanurov dejal, da bodo v primeru ustavitve dobave vzeli 15 odstotkov plina, ki ga pošiljajo prek Ukrajine.

Ukrajinsko zunanje ministrstvo pa je Rusijo obtožilo izsiljevanja in namere, da skuša destabilizirati gospodarstvo Ukrajine in ovirati oskrbo evropskih potrošnikov z ruskim plinom. Ukrajina sicer trdi, da je spor povsem političen in da Rusija na ta način kaznuje Ukrajino, ker se želi bolj nagniti proti Zahodu, vendar pa uradna Moskva vztraja, da je srž spora povsem komercialne narave.

Lamy kritičen do obeh držav
Direktor Svetovne trgovinske organizacije (WTO) Pascal Lamy pa meni, da je spor med Rusijo in Ukrajino posledica razsipavanja z energijo v obeh državah.

Izrazil je prepričanje, da bi morali državi za svojo energijo plačevati današnje cene in s tem izboljšati učinkovitost svojih gospodarstev. Ob tem je dodal, da bi bilo lažje spor reševati, če bi bili obe državi, ki sta za zdaj še kandidatki, članici organizacije.

Rusijo in Ukrajino so ZDA obvestile, da podpirajo dvig cen na tržno raven, vendar pa bi to moralo potekati postopoma in ne nenadno ter enostransko.

Kaj se je zgodilo?
V nedeljo je rusko energetsko podjetje Gazprom uresničilo grožnje in ustavilo dobavo plina Ukrajini, ker ta ni hotela plačati cene za plin, ki je štirikrat višja od cen v preteklem letu. Rusija je dejala, da ni imela druge možnosti po tem, ko je Kijev zavrnil podpis nove pogodbe o višji ceni.

Zgodba se je ponovila z Moldavijo
Zgodba pa se je ponovila tudi z Moldavijo. Ta država je zavrnila nenadno zvišanje cen plina, ki ga je hotela vsiliti uradna Moskva, in zaradi tega je tudi v tej državi zmanjkalo ruskega plina. Podobnost pa je še ena - tudi Moldavija si želi obrniti od tesnega sodelovanja z Moskvo na Zahod.