"Pravice in obveznosti bi morale biti enake za vse," je dejala podpornica zakona, pravnica Laila Gustavsen. "Oborožene sile potrebujejo dostop do najboljših virov, ne glede na spol, v tem trenutku pa so v vojski večinoma le moški."

Ženske kvote v gospodarstvu
Norveška je v zadnjem času vložila veliko truda v uresničevanje enakopravnosti med spoloma tudi v praksi. Med drugim je sprejela ukrep, da mora biti na vodilnih položajih v največjih norveških podjetjih zastopanost žensk 40-odstotna.

Zavidljiva je tudi kvota žensk v politiki, saj je v norveški vladi skoraj polovica žensk, vodja opozicije Erna Solberg pa naj bi na parlamentarnih volitvah konec letošnjega leta postala že druga premierka v zgodovini države. Morda še to, v sredo je minilo sto let od podelitve volilne pravice ženskam na Norveškem.

Po podatkih ministrstva za obrambo je v norveških oboroženih vrstah desetina žensk, vstop v vojsko pa je bil do zdaj prostovoljne narave.
Izbor nabornikov je selektiven
Norveška, ki je članica Nata, je po koncu hladne vojne zmanjšala število vojakov, sredstva pa raje namenila za tehnologijo, tako da ima majhno, a dobro oboroženo vojsko.

Mladina je tako lahko vpoklicana na služenje vojaškega roka, res pa je, da je, zaradi omenjenega zmanjšanja števila vojakov, pri nabornikih izredno selektivna. Tisti, ki se želijo izogniti služenju vojaškega roka, že najdejo razlog – v večini primerov je to študij.

"V teoriji je seveda mogoče, da bodo ženske služile vojaški rok proti svoji volji, kar se lahko zgodi tudi moškim … A v praksi po navadi izberejo tiste, ki so najbolj motivirani," je še pojasnila Laila Gustavsen.