Po desetih tednih mučnih pričanj o enem najhujših morilskih pohodov v Evropi so se na sodišču v Oslu začele sklepne besede. Najprej je bilo na vrsti tožilstvo, nato pa v petek še obramba.

Tožilstvo je v sklepnem govoru presodilo, da Breivik med napadom ni bil prišteven oziroma da ni dovolj dokazov o njegovi prištevnosti brez vsakršnega dvoma.

Tožilec je predlagal, da se Breivika obsodi na 21 let zapora, če bo sodišče vendarle presodilo, da je kazensko odgovoren za svoja dejanja.

Dve psihiatrični oceni 33-letnega desničarskega skrajneža, ki sta bili predloženi sodišču, si namreč nasprotujeta. Po prvi oceni je bil Breivik, ko je julija lani najprej razstrelil avtomobil bombo v središču Osla in ubil osem ljudi, nato pa v strelskem pohodu na bližnjem otoku Utoya umoril še 69 večinoma mladih ljudi, prišteven, po drugi pa ne.

V zapor ali bolnišnico?
Končno besedo o tem bo imelo sodišče. Sam Breivik želi, da bi ga razglasili za prištevnega, čeprav bi to pomenilo, da ga namesto psihiatrične bolnišnice čaka dolga zaporna kazen. Na ta način namreč njegova islamofobna ideologija, ki ga je napeljala k napadu, ne bila odpisana kot blodnje blaznega.

Skladno s tem je Breivik napovedal pritožbo, če bi ga napotili v psihiatrično bolnišnico. Za katero izmed obeh možnosti se bo odločilo tožilstvo, za zdaj ni jasno.

. Po norveški zakonodaji je najvišja možna zaporna kazen 21 let, ki pa bi jo bilo nato pozneje mogoče podaljšati.