Na slovesnosti v kraljevi palači v Bruslju so se k zvestobi kralju ter spoštovanju belgijske ustave in zakonov drug za drugim zavezali najprej Di Rupo z značilnim rdečim metuljčkom okoli vratu, nato pa v francoščini, nizozemščini in nemščini - treh uradnih jezikih v Belgiji - njegovih 12 ministrov in šest državnih sekretarjev.

Di Rupo, po več kot 30 letih prvi francosko govoreči in prvi socialistični predsednik vlade v Belgiji, obenem pa tudi prvi, ki javno priznava, da je gej, je tako nasledil Yvesa Letermeja, ki je po parlamentarnih volitvah junija lani vodil začasno vlado.

Vlada brez najmočnejše flamske stranke
Novo vladno koalicijo sestavljajo po tri flamske in valonske stranke; socialisti, krščanski demokrati in liberalci, v njej pa ni najmočnejše politične stranke flamsko govorečega dela, nacionalistov N-VA.

V novem kabinetu je dozdajšnji dolgoletni finančni minister Didier Reynders postal zunanji minister, dozdajšnji vodja diplomacije Steven Vanackere pa finančni minister. Minister za gospodarstvo je Johan Vande Lanotte. Ženske so na čelu ministrstev za notranje zadeve, socialo, srednji razred in manjša podjetja, pravosodje in zaposlovanje.

Dogovor po znižanju ocene
Ker se strankam zaradi razlik v stališčih med frankofonskim jugom in bogatejšim flamsko govorečim severom ni uspelo dogovoriti o oblikovanju vlade, je Belgija postala svetovna rekorderka v trajanju brezvladja. Pretekli teden so nato belgijski politiki le dosegli dogovor o končanju politične krize.

A šele po tem, ko je bonitetna agencija Standard & Poor's Belgiji konec novembra znižala kreditno oceno z AA+ na AA, državi pa so se nevarno povišali stroški zadolževanja. Belgijski javni dolg je že lani znašal 96 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), z višjim sta se lahko v območju evra "pohvalili" le še Grčija in Italija.

Z varčevanjem v enem letu do 11,3 milijarde evrov
Di Rupo bo program nove vlade poslancem uradno predstavil v sredo, v proračunu za prihodnje leto pa je že napovedal stroge varčevalne ukrepe, najstrožje v Belgiji v 70 letih. Z njimi naj bi v letu dni privarčevali 11,3 milijarde evrov, primanjkljaj naj bi se znižal pod mejo treh odstotkov BDP-ja, do leta 2015 pa naj bi uravnotežili proračun.

Belgijce med drugim čakajo posebni davki na višje dohodke, obdavčenje delniških poslov, krčenje nadomestil za brezposelnost in višja starostna meja za predčasno upokojitev. Vlada načrtuje še nadaljnji prenos pooblastil z Bruslja na regionalno raven.