Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson in koordinatorica EU-ja za vračanje prebežnikov Mari Juritsch sta poudarili pomen sodelovanja na ravni EU-ja.

"Tiste, ki niso upravičeni, da ostanejo, je treba vrniti v države izvora. Tako zaščitimo azilni sistem," je ob predstavitvi strategije poudarila Johansson.

Vsako leto po njenih besedah države članice izdajo približno 300.000 odločb o vrnitvi, vendar pa je v države izvora dejansko vrnjenih le približno 70.000 ljudi. "To je treba povečati, to obravnavamo v strategiji," je povedala.

Opozorila je tudi na razliko med izdanimi odločbami in prošnjami za ponovni sprejem, ki jih članice podajo tretjim državam. Le 16 odstotkom izdanih odločb sledi tudi zahteva za ponovni sprejem, je pojasnila.

Pri tem je poudarila pomen sodelovanja s tretjimi državami, pomembno pa je tudi sodelovanje znotraj EU-ja, torej med članicami, Evropsko komisijo in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex).

Da je treba vračanje prebežnikov v države izvora obravnavati kot skupno odgovornost EU-ja, je poudarila tudi evropska koordinatorica za vračanje prebežnikov Mari Juritsch, ki je strategijo podrobneje predstavila.

Ključni cilj predloga strategije, ki ga je pripravila komisija, je okrepiti delovanje sistema vračanja, je povedala koordinatorica. Povečati je treba število vrnitev ljudi, predvsem v tretje države, pri katerih ni večjih političnih ovir ali težav s temeljnimi pravicami.

Pri tem bi članice določile cilje za posamezne tretje države, kar bo komisarka predlagala tudi notranjim ministrom na četrtkovem zasedanju v Stockholmu, kjer bodo obravnavali strategijo.

"Vračanje bi moralo poleg tega potekati bolj gladko, da bi ohranili kredibilnost azilnih sistemov in odvrnili nezakonita prečkanja meje," je še pojasnila Juritsch. Vračanje prebežnikov mora biti glede na predlog strategije tudi v skladu z evropskimi vrednotami in temeljnimi pravicami.

Ta ključni cilj je komisija razdelila v več operativnih ciljev. Med temi je pospešitev in optimizacija postopkov vračanja v vsaki članici, pri čemer bi upoštevali temeljne pravice. Drugi cilj je povečati število prostovoljnih vrnitev in izboljšati ponovno vključitev v družbo v državi izvora. Naslednji operativni cilj je vzpostaviti bolj usklajen pristop na ravni EU-ja, zadnji pa izboljšanje podatkov in statistik o vračanju.

Kot je še povedala koordinatorica EU-ja za vračanje, so v sprejetem dokumentu komisije opredeljena štiri področja, ki bi lahko predstavljala temelj operativne strategije.

Med temi so usmerjeni skupni ukrepi za odziv na trenutne potrebe in ovire pri vračanju prebežnikov. Drugo področje je pospešitev postopkov in odprava pomanjkljivosti.

Eno od področij, ki jih predlaga komisija, je še spodbujanje ponovnega vključevanja vrnjenih ljudi v družbo v domovini in svetovanje tistim, ki jim je zavrnjena prošnja za mednarodno zaščito. Zadnje področje pa je digitalizacija upravljanja vračanja in izboljšanje analize podatkov, saj je to pomembno tako za pripravo ustreznih politik kot tudi operativno delo na področju vračanja, je povedala Juritsch.

"Zdaj moramo hitro dokončati operativno strategijo in jo začeti izvajati," je poudarila. Napovedala je, da bo strategijo dokončala skupaj s strokovnjaki iz držav članic za področje vračanja.