Nemško volilno skupščino sicer sestavlja 620 poslancev in 620 znanih osebnosti, med katerimi so igralci, vrhunski športniki ter borke za pravice žensk.
V igri le dva kandidata
Kot edina protikandidatka, ki jo je predlagala Leva stranka, je nastopila protinacistična aktivistka Beate Klarsfeld, ki je prejela zgolj 126 glasov.
Ta je v javnosti postala znana leta 1968, ko je na strankarskem kongresu stopila na oder in prisolila zaušnico nekdanjemu nemškemu kanclerju Kurtu Georgu, ker je nekoč delal v nacističnem ministrstvu za propagando pod vodstvom Josepha Göbbelsa.
Pred Gauckom težka naloga - povrniti ugled predsedniškemu položaju
Protestantski duhovnik Gauck v nemški javnosti uživa veliko podporo, po mnenju opazovalcev pa bo na začetku predsedniškega mandata njegova glavna naloga, da povrne zaupanje javnosti v nemškega predsednika.
Njegov predhodnik Christian Wulff je namreč zaradi očitkov o korupciji odstopil po manj kot dveh letih predsedovanja, že pred njim pa je s predsedniškega položaja odstopil tudi nekdanji direktor Mednarodnega denarnega sklada Horst Kohler.
Gauck: Predsednik ni križanec med angelom in kraljico
Še pred izvolitvijo je Gauck poskušal znižati pričakovanja glede svojega predsednikovanja in dejal, da nihče ne bi smel zahtevati, da je predsednik križanec "med angelom in kraljico". Vse od imenovanja za predsedniškega kandidata je bil prisiljen v svojevrstno bitko.
Očeta štirih otrok so konservativci v državi večkrat pozvali, naj se loči od svoje žene, s katero sta zakon sklenila leta 1959, in se poroči s svojo dolgoletno partnerico, 52-letno novinarko Danielo Schadt, s katero sta par že 12 let.
Kako vidi vlogo predsednika države, je mogoče razbrati tudi iz njegove izjave, ki jo je dal kmalu po tem, ko je postal predsedniški kandidat. "Pridružil se bom tradiciji tistih predsednikov države, ki so se vzdržali ocenjevanja politike zvezne vlade. Nekateri si želijo predsednika v vlogi cesarja kot zadnjo instanco nad vsem. To ne bi smel biti," je dejal Gauck, ki velja za človeka, ki najbolj in nadvse ceni svobodo, manj pa pravičnost.
Novi nemški predsednik bo pred parlamentom predvidoma prisegel 23. marca.