V pododboru za evropske zadeve odbora za mednarodne odnose ameriškega senata je bilo zaslišanje petih kandidatov za veleposlanike, med njimi tudi Brenta Roberta Hartleyja, ki si ga je predsednik ZDA Barack Obama izbral za zastopanje interesov Washingtona v Ljubljani.

Medtem ko je republikanski senator in predsedniški kandidat John McCain vse prej kot po diplomatsko zasliševal kandidata za ameriškega veleposlanika v Turčiji, se je ob Hartleyjevem nastopu dvorana dodobra izpraznila.

Slovensko upiranje Bruslju zaradi Južnega toka
Hartleyjev govor pred senatnim pododborom je bil bolj ali manj stvar rutine, seveda pa je iz njega mogoče razbrati nekatere smernice Washingtona, ko gre za našo državo. Hartley je pozdravil slovensko sodelovanje pri mednarodnih sankcijah proti Rusiji po zasedbi Krima. Ob tem je poudaril strateški pomen zmanjševanja odvisnosti Evropske unije od ruskega plina. Harley prav tako ni skrival, da Slovenija ni zadovoljna z navodili Evropske komisije, ko gre za sodelovanje pri plinovodu Južni tok.

Prav tako je poudaril, da naj bi Slovenija razmišljala o drugi jedrski elektrarni poleg obstoječega Westinghousovega reaktorja v Krškem. Združene države se seveda v primeru naše odločitve za še eno elektrarno vidijo kot eden najresnejših ponudnikov.

Za boljše obveščanje skeptičnih Slovencev
Hartley je poudaril tudi pomen boljšega obveščanja do ameriške zunanje politike zelo skeptične slovenske javnosti. Združene države očitno niso zadovoljne s podobo, ki jo imajo v Sloveniji, kar bo zagotovo ena od pomembnih nalog tudi novega veleposlanika. Seveda si tudi Združene države želijo naših strukturnih reform in povečanja svojih naložb ter izvoza v Slovenijo.

Hartleyja mora ameriški senat še uradno potrditi, kar kljub njegovim strokovnim referencam zaradi političnih preigravanj med predsednikom in kongresom ni samo po sebi umevno. A tudi če bo dobil zeleno luč senata, ga v Ljubljano po vsej verjetnosti ne bo pred jesenjo.