Sodnikova razsodba je zelo ostra do vlade in Leon je med drugim dejal, da bi bil pisec ameriške ustave James Madison zgrožen, če bi videl, kaj se danes dogaja, saj je namreč svaril pred tihimi posegi oblastnikov v svoboščine ameriških državljanov.

Po mnenju sodnika kopičenje teh "meta podatkov" najverjetneje krši ustavno prepoved nerazumnih oziroma neutemeljenih preiskavo, poleg tega pa je prepričan, da program ni učinkovit v boju proti terorizmu.

Sodniška prepoved nadaljevanja zbiranja podatkov se nanaša le na oba posameznika, ki sta tožila vlado. Leon je ob tem zadržal uresničitev svoje sodbe, ker želi, da o tem razsojajo še drugi sodniki.

Tožeči stranki sta bila konservativni odvetnik Larry Klayman in oče ubitega ameriškega vojaka ter strokovnjaka za računalništvo, ki je bil ubit v Afganistanu. Zahtevala sta, da vlada izbriše podatke o njunih klicih iz datoteke.

Leon je prepričan, da je pravica tožnikov do zasebnosti pomembnejša od vladnega interesa za zbiranje podatkov, saj vlada ni navedla niti enega samega primera, ko so zaradi tega programa uspeli preprečiti teroristični napad.

Snowden zadovoljen
Nekdanji pogodbeni sodelavec ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) Edward Snowden je izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo sodnika in sporočil, da je vedel, da tajni program zbiranja podatkov ne bo vzdržal ustavne presoje.

"Danes je bil tajni program z avtorizacijo tajnega sodišča postavljen na svetlo in postalo je jasno, da krši pravice Američanov," je sporočil Snowden.

Bela hiša ne razmišlja o amnestiji
Potem ko je visok civilni uradnik NSA-ja Rick Ledget dejal, da bi se bilo vredno pogovarjati o amnestiji za Snowdna, če preneha objavljati zaupne dokumente, ki jih je odtujil z vladnih računalnikov, so iz Bele hiše sporočili, da je stališče administracije nespremenjeno.

"Snowden mora takoj priti nazaj v ZDA in se soočiti z obtožbami okrog objave tajnih dokumentov," je zatrdil tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney in dodal, da je Ledget izražal le svoje osebno mnenje.