"Medtem ko so huligani drugje stigmatizirani, imajo nasilni navijači v Makedoniji in Srbiji zaradi tesnih zvez s politiki tako vpliv kot moč ustrahovanja," razglablja Guradianov makedonski novinar Aleksandar Manasiev.

V vojnah v 90. letih so bile tribune najmočnejših nogometnih klubov rekrutni centri za paravojaške enote po vsej nekdanji Jugoslaviji. Najbolj znani med njimi so bili Tigri, enota, ki so jo v večini sestavljali navijači beograjske Crvene zvezde, ki jim je poveljeval Željko Ražnatović, bolj znan po vzdevku Arkan.

Starejši vodje teh tolp so bili ubiti ali pa izročeni sodiščem za vojne zločine, nova generacija huliganov pa še naprej slovi kot zloglasna, katere roka seže dlje od tribun ter ima moč v družbi in politiki. Srbski huligani so denimo sodelovali na protestih proti Paradi ponosa, nedavno pa so polnili časopisne naslovnice zaradi rasističnih zmerjanj temnopoltega angleškega reprezentanta.

Simbioza med navijači in politiki
Kar nekaj strokovnjakov trdi, da so politiki in navijaške skupine v tesnem simbiotskem odnosu, v katerem se pokroviteljstvo menja za podporo. Velike politične stranke imajo zgodovinske zveze z nogometnimi klubi in njihovimi navijači. A oni zanikajo kakršno koli povezavo z najagresivnejšimi huliganskimi skupinami.

Vez med huligani in vladajočimi političnimi strankami je oslabela v primerjavi z 90. leti. Srbski najmočnejši huligani so se medtem osredotočili na organizirani kriminal, huliganstvo pa uporabljajo kot ščit, trdi Guardian.

Kar pa ne pomeni, da je njihova strast kaj manj goreča. "To je resnična vojna," pove novinarju 17-letni Blerim, ki pripada skupini Šverceri (Tihotapci), navijaški skupini, sestavljeni iz albanske manjšine iz Skopja. "Na stadionu se borimo z besedami. Na ulici se borimo s pestmi. Svojo nacionalno identiteto branimo s krvjo." Napetosti med albanskim in makedonskim prebivalstvom so v Makedoniji velike in ni treba veliko, da privrejo na dan - najbolj očitno in nasilno prav med skrajnimi navijaškimi skupinami.

Oponašajo policijsko hierarhijo
Beograjski načelnik policije Saša Todorović, odgovoren za preprečevanje nasilja na športnih dogodkih, trdi, da kriminalne združbe oponašajo policijsko hierarhijo. "Obstajajo različni rangi, od načelnika do stražarja, in vsak ima svojo vlogo," razlaga. Milan Stanić, vodja oddelka za javno varnost, pa pravi, da taki navijači gledajo samo na finančno korist, čeprav sami trdijo, da jih žene patriotizem, država ali religija.

Poleg tega pa mnogi verjamejo, da so sodišča do njih blagohotna. Neki navijač Partizana je denimo z bejzbolskim kijem udaril navijača nasprotne ekipe v mednožje, za to pa dobil samo leto dni pogojne kazni. "Dvomim, da je taka kazen primerna ali da deluje kot opozorilo drugim," pravi Stanić.