Grabar Kitarovićevi sta družbo delala obrambni minister Ante Kotromanović in general Drago Lovrić, ki so jim salutirali zbrani vojaški poveljniki, vojaki in predstavniki tujih delegacij. Program se je nadaljeval s hrvaško himno in minuto molka v čast vsem padlim veteranom in drugim, ki so padli za Hrvaško.

Zatem so zadonele tri častne topovske salve, prizorišče ob Vukovarski ulici pa so preleteli trije migi. Sledila je reka vojakov in vojaške opreme. Ob Vukovarski in na okoliških cestah, po katerih so se premikale hrvaške oborožene sile, se je zbralo več tisoč radovednih Zagrebčanov. Na čelu kolone je plapolalo več kot 200 uradnih in vojaških zastav, za njimi pa so ob zvokih bobnov in koračnic v brezhibni vrsti korakali vojaki.

Ves arsenal
V štirikilometrski koloni je sodelovalo približno 3.300 pripadnikov različnih hrvaških vojaških enot, policisti, veterani, gasilci in reševalci ter pripadniki zgodovinskih vojaških enot, med katerimi je več deset konjenikov. Večina profesionalnih hrvaških vojakov je nosila nove jurišne puške VHS2. Hrvaška vojska je predstavila svojo moč tudi z več kot 300 različnimi vojaškimi vozili. V koloni so bile nove 50-tonske nemške havbice, finski oklepniki, večcevni raketni metalci in tanki M-84 ter vrsta ameriških bojnih vozil, ki jih je Hrvaška nabavila v zadnjih letih.

Časovno so bili usklajeni poleti več kot 30 različnih vojaških letal in helikopterjev, nastopala je tudi šestčlanska letalska akrobatska skupina Krila Nevihte. V morju med otokom Brač in Splitom je medtem plulo šest vojaških plovil, ki so jih lahko v Zagrebu spremljali prek videopovezave.

Med parado so se oglasile častne salve, in sicer 20-krat v spomin na 20 let svobode in miru na Hrvaškem.

Zavezanost k miru
Načelnik generalštaba hrvaške vojske, general Lovrić je pred samo parado poudaril, da se zanjo niso odločili, da bi pokazali svojo pripravljenost na vojno, temveč zavezanost miru. Kot je pojasnil, so ravno zato povezali vse dele državnega aparata, saj hrvaški vojaki sodelujejo s civilnimi strukturami tudi pri različnih reševalnih akcijah.

"Tako kot Nevihta ni bila zaradi vojne, ampak zaradi miru, bo tudi parada pokazala, da smo pripravljeni zagotoviti mir in stabilnost na tem prostoru, kot tudi to, da smo pripravljeni odvračati vsakega, ki bi pomislil napasti Hrvaško," je dejal Lovrić za hrvaški radio.

Hrvaški premier Zoran Milanović, ki je na paradi, je poudaril, da Hrvaška s parado ne grozi nobenemu. "To je naša zgodovina in naša usoda," je izjavil.

S svečane tribune pred poslopjem koncertne dvorane Vatroslava Lisinskega parado sicer spremlja približno 40 delegacij iz tujine na ravni pomembnih gostov, veleposlanikov in vojaških predstavnikov, vključno z vojaškimi predstavniki ZDA. Parado iz prvih vrst spremljajo tudi mnogi nekdanji hrvaški politični in vojaški voditelji iz časov Nevihte.
Hrvaške davkoplačevalce je parada stala dva milijona evrov.

Osrednja proslava Nevihte bo sicer v sredo v Kninu, ko Hrvaška praznuje dan zmage in domovinske hvaležnosti ter dan veteranov v spomin na Nevihto, s katero so Hrvati avgusta 1995 osvobodili večji del svojega ozemlja, ki so ga zasedli srbski uporniki, in uresničili pogoje za konec vojne na Hrvaškem.

Velika zmaga
Z operacijo Nevihta (Oluja) je leta 1995 Hrvaška prevzela nadzor nad večjim delom svojega ozemlja, ki so ga leta 1991 ob pomoči Srbije zasedli srbski uporniki, in jih premagala. Vsako leto 5. avgusta tako Hrvati slavijo vojaško zmago nad srbskimi silami v boju za samostojnost in praznujejo dan zmage in domovinske hvaležnosti.

Bojkot veteranskih organizacij ni popolnoma uspel
Kot je za Radio Slovenija poročal Vanja Vardjan, pa med pripravami na parado ni šlo brez težav in zapletov. Glede na to, da parado pripravlja levosredinska vlada premierja Zorana Milanovića in ker bodo na Hrvaškem konec leta parlamentarne volitve, je skušal opozicijski HDZ prek veteranskih organizacij bojkotirati parado, da bi javnosti pokazal, kako sedanja oblast nima veliko skupnega z vojaško zmago v operaciji Nevihta.

A je bojkot uspel le delno, saj na paradi ne bo le tistih veteranskih organizacij, ki že od novembra lani demonstrirajo pred pristojnim ministrstvom, in nekaterih veteranskih združenj iz Vukovarja. Bojkot širših razsežnosti je preprečil minister za obrambo Ante Kotromanović, ki je bil eden glavnih poveljnikov v operaciji Nevihta in še vedno uživa ugled med večino veteranov.

Svojo udeležbo odpovedale številne države, tudi Slovenija
Je pa parada postala tudi zunanjepolitična tema na Hrvaškem, saj na paradi ne bo pripadnikov vojaških zaveznic, držav članic zveze Nato, kar si je Hrvaška želela. V Srbiji so že junija namreč opozorili, da bodo pozorno spremljali vse države, ki se bodo udeležile parade, in to razumeli kot protisrbsko stališče, saj je v Srbiji 5. avgust dan spomina na trpljenje in pregon Srbov iz Hrvaške. Takrat je sledil prvi val odpovedi, svojo udeležbo je odpovedala tudi Slovenija, po aferi Pirangate in kljubovanju Hrvaške pozivom Bruslja, naj ne prekine arbitražnega sporazuma, pa je sledil drugi val odpovedi.

Na hrvaškem obrambnem ministrstvu so sicer v ponedeljek zatrdili, da so svojo udeležbo na paradi potrdile tako rekoč vse od 15 povabljenih držav. Ob tem so pojasnili še, da so povabili le izbrane države članice in nečlanice zveze Nato, s katerimi Hrvaška intenzivno sodeluje na obrambnem področju. Pojasnili so še, da na parado prihaja 42 delegacij oz. predstavnikov držav in mednarodnih organizacij na ravni pomembnih gostov, veleposlanikov ali visokih vojaških predstavnikov, med njimi dva visoka generala iz ZDA.

Srbi žalujejo
Kot navajajo hrvaški viri, je v času Nevihte državo zapustilo približno 90.000 hrvaških Srbov, enako pa ugotavlja tudi Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. V Srbiji medtem trdijo, da je domove v avtomobilskih in traktorskih kolonah zapustilo od 200.000 do 250.000 Srbov, na Hrvaško pa naj bi se jih po vojni vrnilo le okoli 20.000.
Prav zato v Srbiji in Republiki srbski 20. obletnico Nevihte zaznamujejo z žalovanjem. Dan spomina na trpljenje in pregon Srbov bodo v Srbiji zaznamovali v sredo, osrednja slovesnost pa bo že nocoj v Sremski Rači meji med Srbijo in BiH-om, kjer bosta srbski premier Aleksandar Vučić in predsednik Republike srbske Milorad Dodik simbolično vrgla venec v Savo in prečkala tamkajšnji mejni most. Nato bo patriarh Srbske pravoslavne cerkve Irinej vodil spominsko mašo. Na slovesnosti pričakujejo več tisoč ljudi.

Že dopoldan je medtem potekala spominska slovesnost za srbske žrtve Nevihte na Fruški gori. Med udeleženci je bil srbski predsednik Tomislav Nikolić, ki je poudaril, da je Nevihta povzročila opustošenje v mestih in vaseh, kjer so na hrvaških tleh od nekdaj živeli Srbi. "Na njegovem obrazu ostaja pečat zločinca. Del hrvaškega naroda, ki zdaj kroji usodo svoje države in določa njen odnos s srbskim narodom, mora s tem živeti," je dejal Nikolić.

Predstavniki združenja žrtev Nevihte medtem opozarjajo, da še vedno ni večjega napredka pri kaznovanju odgovornih za vojne zločine med to operacijo. "Po 20 letih na številnih področjih še ni napredka. Za številne družine Nevihta še traja," je povedala predsednica združenja Suza Dragana Džukić.