V spomin na žrtve holokavsta bodo po številnih državah organizirali javna branja, koncerte, gledališke prestave, shode in druge prireditve. Slovesno bo na prizorišču nekdanjega nacističnega taborišča Auschwitz na Poljskem, v nemškem spodnjem domu parlamenta bundestagu pa so imeli spominsko sejo. Te sta se udeležila tudi nemški predsednik Christian Wulff in kanclerka Angela Merkel.

Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta
Predsednik bundestaga Norbert Lammert je ob 67. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča v Auschwitzu pozval Nemce, da se aktivno uprejo vsem oblikam desnosredinskega skrajništva.

Taborišče Auschwitz-Birkenau so sovjetske sile osvobodile 27. januarja 1945. V Nemčiji se s slovesnostmi od leta 1996 na ta dan spominjajo žrtev nacizma, Združeni narodi pa so leta 2005 ta dan razglasili za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta.

"Za Nemčijo je 20 odstotkov preveč"
Lammer je v svojem govoru omenil tudi lanske umore neonacistične celice iz vzhodne Nemčije, ki je ubila devet priseljencev, večinoma turškega in grškega rodu. Napadi so se dogajali po vsej Nemčiji in so postali znani pod imenom "dönerski umori", saj so bile vse žrtve lastniki stojnic s kebabi. Predsednik nemškega parlamenta je dejal, da sta sovraštvo in nasilje nesprejemljiva. "Za Nemčijo je 20 odstotkov preveč," pa je bil njegov odziv na nedavno raziskavo, po kateri vsak peti Nemec goji latentni antisemitizem.

Raziskavo o stopnji antisemitizma v Nemčiji je v ponedeljek objavila neodvisna komisija nemškega parlamenta. V njej so ugotovili, piše Deutsche Welle, da je petina vprašanih menila, da imajo "Judje preveliko moč v poslovnem svetu". Ob tem pa je BBC-jev novinar Stephen Evans zapisal, da je ravno judovska skupnost v Nemčija ena izmed hitreje rastočih skupnosti. Emigranti večinoma prihajajo iz Rusije in Izraela. "Ljudje pridejo živet v deželo svojih prednikov, ljudje pridejo živet v deželo, ki je izgnala njihove prednike v smrt," je zapisal Evans.

Antisemitizem pronica skozi družbene pore
"Atisemitizem v naši družbi sloni na splošno razširjenih predsodkih, v globoko zakoreninjenih klišejih in ignoranci do Judov in judaizma," je na tiskovni konferenci v Berlini za novinarje dejal eden izmed avtorjev objavljene raziskave Peter Longerich.

V poročilu sicer raziskovalci ugotavljajo, da antisemitizem uspešno pronica skozi družbene pore. To je vidno tako na otroškem igrišču, ko se otroci zmerjajo z "ti Žid", kot na nogometnih tekmah, kjer množice vzklikaj "Žide v plinsko celico" ali pa "Vrnite nam Auschwitz".

Z antisemitizmom povezani desnosredinski skrajneži
Raziskovalci opažajo, da so v večini primerov storilci dejanj, ki so povezani z antisemitizmom, desnosredinski skrajneži. Teh je po nekaterih ocenah v Nemčiji 26.000 od sicer 80 milijonov ljudi, ki živijo v tej državi, piše Deutsche Welle.

Velik problem pri razširjanju antisemitizma pisci poročila vidijo v spletu. Ta zagotavlja prostor za razširjanje vseh vrst ekstremističnih idej, kot so antisemitizem in zanikanje holokavsta, v svoje namene pa ga za razširjanje idej in dosego svojih ciljev uporabljajo tudi islamski skrajneži.

Nemčiji je bila v poročilu sicer uvrščena nekam na sredino držav, v katerih je razširjen antisemitizem. Države, ki so se znašle na vrhu lestvice, so Poljska, Madžarska, Portugalska.

Od leta 2008 dan spomina obeležujemo tudi v Sloveniji. Ob tej priložnosti je v že v četrtek v Mariboru potekal simpozij Vsako leto eno ime, ki ga je organiziral Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Ob spominskem dnevu so v Mariboru tudi položili Tlakovce spomina v spomin na pozabljene judovske žrtve nacizma; v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani pa so odprli razstavo z naslovom Večni spomin. V času nacizma je bilo sistematično ubitih med pet in šest milijonov Judov, pa tudi številni Romi in Slovani, kot tudi invalidi, istospolno usmerjeni ter politični in verski oporečniki.
Skupnost Judov v Sloveniji, ki je združena v krovno organizacijo Judovske skuposti Slovenije, danes sestoji iz nekaj več kot 130 registriranih članov. Domneva se, da v Sloveniji skupno živi med 500 in 1000 pripadnikov judovske veroizpovedi. Že pred vojno maloštevilna skupnost je bila večinsko deportirana v nemška koncentracijska taborišča. Vrnili so se redki, skupnost pa je od takrat številčno in organizacijsko opustošena. Leta 2003 se je v Ljubljani odprla sinagoga.

Türk odlikoval Eriko Fürst
Ob dnevu spomina se je žrtvam holokavsta poklonil tudi slovenski državni vrh. Predsednik Danilo Türk je za prispevek k slovenski in evropski zgodovinski zavesti o holokavstu danes Eriki Fürst, ki je bila kot 13-letna deklica skupaj z družino deportirana v koncentracijsko taborišče Auschwitz, podelil zlati red za zasluge.

Po Türkovih besedah je njeno poslanstvo pomembno, saj predstavlja kamen v obrambnem zidu pred grozotami, ki jih je sama doživela in preživela. Še posebej zaradi pojavov sodobnega antisemitizma, zanikanja holokavsta, poskusov spreminjanja zgodovine druge svetovne vojne v politične namene in pojavov neonacizma.

Fürstova, ki v Auschwitzu ni izgubila le očeta, temveč tudi mladost, se kljub temu ni vdala, temveč se je odločila, da bo storila vse, da se drugim ne bi nikoli zgodilo to, kar se je zgodilo njej in njenim, je povedal predsednik in pojasnil, da je nagrajenka raziskovalcem, pa tudi pedagogom vedno na voljo s svojim osebnim slikovnim in dokumentarnim gradivom.

Virant: Imuna ni niti Slovenija
Predsednik Državnega zbora Gregor Virant pa je opozoril pred skrajnimi ideologijami. Med drugim je poudaril, da je kljub tragičnim pričevanjem preživelih holokavsta in opozarjanju na nevarnosti in pasti, ki jih prinašajo nestrpnost in sovraštvo do drugačnih, antisemitizma, ksenofobije ter nasilja in nestrpnosti, ki temeljni na rasnih, verskih in drugih predpostavkah, odločno preveč.

Trenutne zaostrene svetovne finančno-gospodarske razmere in hkrati tudi kriza vrednot po mnenju Viranta le še dodatno spodbujajo ter razpihujejo pojave skrajne nestrpnosti, sovražnega govora in nasilja do različnih etničnih, verskih in drugih skupnosti. Na pojave antisemizitma in nestrpnosti žal, tako Virant, ni imuna niti Slovenija, prav zato pa sta bistvenega pomena spominjanje in poučevanje.

Ob tem je izrazil ponos, da je Slovenija 1. decembra 2011 postala polnopravna članica Mednarodne organizacije za spominjanje na holokavst.