O tem poroča časopis New York Times, ki se sklicuje na vire, ki jim je vsebina pogovorov znana. Bush in Obama sta se namreč nepričakovano hitro srečala v Beli hiši, razlog za ta pa naj bi bila finančna kriza. Bush naj bi Obami zagotovil, da bi lahko podprl pomoč prizadeti avtomobilski industriji in sprejel tudi druge spodbudne ukrepe, a le če bi demokrati v kongresu nehali nasprotovati prostotrgovinskemu sporazumu s Kolumbijo.

Busheva administracija, ki je predlagala in sprejela 700 milijard dolarjev vreden načrt za reševanje posledic finančne krize, predvsem bančnega sistema, pa v ta načrt ni želela vključiti avtomobilske industrije, čeprav je največje ameriško avtomobilsko podjetje General Motors (GM) napovedalo, da morda ne bo preživelo leta.

Pri demokratih več spoštovanja do avtomobilske industrije
Obama in demokratski predstavniki v kongresu so prepričani, da 700-milijardni sanacijski načrt predvideva tudi razširitev pomoči. Obamovi svetovalci trdijo, da ne Obama ne demokrati v kongresu na Bushevo zahtevo po podpori dogovora s Kolumbijo ne bodo podprli in da bodo morda raje počakali do 20. januarja, ko bo Obama uradno prevzel vodenje države.

Temnopolti demokrat je veliko bolj spoštljiv do enega izmed stebrov ameriškega gospodarstva, ki ga predstavlja avtomobilska industrija. Izdelovalce avtomobilov je v prvem nagovoru po izvolitvi imenoval "hrbtenica ameriške proizvodnje", dejal pa je tudi, da si želi srečati z direktorji treh največjih ameriških avtomobilskih podjetij.

Tudi Al Gore, ki je bil podpredsednik med predsednikovanjem Billa Clintona, je v svoji kolumni v že omenjenem časopisu pozval k pomoči avtomobilski industriji. Pri tem se je zavzel tudi za pomoč pri prehodu na alternativna goriva.

Samo v ponedeljek so cene delnic GM-a padle na raven iz leta 1946. Cena delnice je ob koncu trgovanja znašala 3,36 dolarja.

M. R.