Evropo ob porastu populizma in skepticizma o Evropski uniji pozval k enotnosti. Evropi je svetoval, naj se zaveda svojih dosežkov.

"Močna in enotna Evropa je za svet nujna," je povedal Obama ter primerjal današnjo blaginjo z vojnami in trpljenjem prejšnjega stoletja. Ob obisku Evrope, ki se trenutno spopada z migrantsko krizo, gospodarskim zastojem in možnostjo izstopa Velike Britanije iz Unije, je Obama tako dejal, da "celoten svet potrebuje močno, uspešno, demokratično in enotno Evropo", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Čeprav je priznal, da so lahko evropske institucije frustrirajoče, je predsednik ZDA poudaril, da zapiranje posameznih držav vase ni rešitev za težave Evrope. Izkoristil je priložnost in evropske države pozval, naj prevzamejo večji del skupnega bremena za zagotavljanje varnosti. Zaveznicam v zvezi Nato, ki tega še niso dosegle, je položil na srce, naj zvišajo obrambne izdatke na dva odstotka bruto domačega proizvoda.

V Sirijo odhaja dodatnih 250 ameriških vojakov
Medtem ko je Obama v nedeljo zatrdil, da napotitev ameriških bojnih kopenskih sil v Sirijo ne bi bila dobra ideja, je zdaj napovedal, da bodo ZDA v Sirijo poslale še do 250 dodatnih vojaških inštruktorjev v okviru podpore tamkajšnjih uporniških sil pri boju proti samooklicani Islamski državi.

"Odobril sem napotitev dodatnih 250 ameriških vojakov, tudi pripadnikov specialnih enot, v Sirijo," je povedal Obama in poudaril, da ti vojaki ne bodo imeli vodilne vloge v bojih, temveč bodo ključni za urjenje in podporo območnih sil v boju proti džihadistični skupini. ZDA so lani v Sirijo napotile okoli 50 pripadnikov posebnih enot, da bi podprle sile pod vodstvom Kurdov v njihovi ofenzivi proti Daešu na severu Sirije.

Je prekinitev ognja že propadla?
Medtem se v Siriji v okolici Alepa nadaljujejo boji. Mesto je razdeljeno med vladne sile in upornike, v zadnjih spopadih pa je umrlo najmanj 14 civilistov, so sporočili s Sirskega observatorija za človekove pravice. Najprej so uporniki z obstreljevanjem severnega dela mesta pod nadzorom vlade ubili šest ljudi, na kar so vladne sile odgovorile z zračnim napadom. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so bili med žrtvami uporniškega obstreljevanja tudi ženska in dva otroka. V protinapadu vladnih sil je nato umrlo še najmanj osem civilistov.

Šole pod vodstvom opozicije so v soboto sporočile, da se bodo zaradi strahu pred zračnimi napadi za nedoločen čas zaprle. Koalicija uporniških skupin v Alepu je napovedala, da bodo v primeru, da sile predsednika Bašarja Al Asada ne bodo spoštovale prekinitve ognja, premirje popolnoma prekinile. Glede na izjavo, ki jo je uporniška koalicija objavila na spletu, pa ima mednarodna skupnost 24 ur časa, da pritisne na Damask, sicer se bodo uporniki odzvali na režimsko agresijo.

Od uveljavitve prekinitve ognja 27. februarja je število zračnih napadov in raketnih obstreljevanj Alepa sicer znatno upadlo. Vendar pa so vladna letala v petek nad mestom izvedla operacijo, v kateri je bilo istega dne ubitih 25 civilistov, v soboto pa še 12. Po navedbah Observatorija naraščanje nasilja v Alepu in drugje pomeni, da je prekinitev ognja tako rekoč propadla.