Ne da bi kadar koli sploh omenil ime svojega naslednika Donalda Trumpa, je Obama v svojem govoru posredno odgovoril na številne Trumpove očitke, ki jih je ta izrekel na njegov račun v predvolilni kampanji, obenem pa je znova poudaril, da se v imenu nacionalne varnosti ne smejo žrtvovati temeljne ameriške vrednote in svoboščine. Kot je poudaril, je v času njegove administracije Al Kaida postala le še "senca same sebe," hkrati pa je poudaril, da terorizem ostaja velika grožnja. "Bolje, kot da bi podajali lažne obljube, da lahko izkoreninimo terorizem z metanjem še več bomb ali z nameščanjem še več vojaških enot, je treba pogledati stvari dolgoročno, da je terorizem dolgotrajna grožnja in da je potrebna pametna strategija, ki jo je mogoče uresničiti," je dejal.

Med drugim je v govoru navedel svoje dosežke na področju nacionalne varnosti v osmih letih, kolikor je bil na položaju, še posebej je poudaril sistem množičnega nadzora in uvedbo napadov z brezpilotniki. Zavrnil je očitke glede množičnega nadzora nad državljani v povezavi z afero Edward Snowden in dejal, da so bile na tem področju uvedene "obsežne reforme," v skladu s katerimi se nadzor izvaja "zgolj nad osebami, ki bi nam lahko škodovale." Glede napadov z brezpilotnimi letali je dejal, da je zaradi tega manj žrtev med civilisti, kot bi jih bilo z letalskimi napadi ali s kopenskimi ofenzivami.

Obenem je posredno pozval Trumpa, naj sledi njegovi politiki. "Ljudje in narodi ne sprejemajo dobrih odločitev, kadar jih je strah," je opozoril zbrane v zračnem oporišču MacDill na Floridi. "Teroristi ne morejo nikoli neposredno uničiti našega načina življenja, toda to lahko storimo mi, če pozabimo, kdo smo, in če pozabimo vrednote, na katerih temelji naša država".

Očitek kongresu, da je preprečil zaprtje Guantanama
Obregnil se je tudi ob ameriški kongres, v katerem imajo večino republikanci, ki ga ima za odgovornega za neuspešno zaprtje Guantanama. Ob tem je dejal, da bo vse do 20. januarja, ko bo zapustil Ovalno pisarno, še naprej premeščal zapornike s tega oporišča na Kubi. Po njegovih besedah kongres tudi ne opravlja svojih nalog v povezavi z bojem z Islamsko državo, kajti še vedno ni neposredno odobril vojnih spopadov z IS-jem. Ameriške operacije v Siriji in Iraku se izvajajo v skladu z uporabo vojaške sile, ki je bila določena leta 2001 po napadih 11. septembra.

Kot piše Guardian, pa Obama ni omenil, da je bila leta 2011, torej kar nekaj let pred nastankom IS-ja, njegova administracija proti sprejetju novega zakona glede uporabe vojaške sile, kot glavni argument pa je takrat navedla strah, da bi bila zakonodaja lahko uporabljena preširoko.

Do podatkov brez mučenja
Trump je med kampanjo ostro napadal številne Obamove politike in napovedal mučenje terorističnih osumljencev, posebno obravnavo muslimanov in uničenje skrajne skupine IS-ja z bombardiranjem. Njegov izbranec za obrambnega ministra, upokojeni general James Mattis, mu je sicer že dejal, da mučenje ne deluje. To je v torek poudaril tudi Obama, ko je dejal, da je prepovedal mučenje, ki vključuje tudi nadzorovano utapljanje. "Nikoli mi nihče, ki je delal z mano, ni povedal, da s tem dobivamo dobre obveščevalne podatke. Kljub vsej politični retoriki o odvzemu pravic teroristom so naše zasliševalske ekipe dobile pomembne informacije brez mučenja," je opomnil Obama.

Na kritike, da noče govoriti o islamskem ekstremizmu, ampak govori o nasilnem ekstremizmu, je Obama odgovoril, da se bojujejo proti teroristom, ki trdijo, da se bojujejo za islam, a ne zastopajo milijarde muslimanov po svetu, še manj pa ameriških muslimanov, ki služijo v ameriški vojski.

"Če stigmatiziramo dobre domoljubne muslimane, potem le pomagamo teroristom," je dejal Obama v zračnem oporišču, ki je sedež centralnega poveljstva oboroženih sil, med drugim pristojnega za Bližnji vzhod.