Kot je po preiskavi dejal vodja notranje obveščevalne službe Aleksander Bortnikov, so odkrili bombo, ki je enakovredna sedmim kilogramom eksploziva TNT, in da je prav to povzročilo iztirjenje.

Nesreča se je zgodila v petek zvečer, ko je razkošni vlak Nevski Express vozil med pokrajinama Novgorod in Tver, okoli 400 kilometrov severozahodno od Moskve in 250 kilometrov jugovzhodno od Sankt Petersburga. Iztirili so se zadnji štirje vagoni. Vlak je imel skupaj 14 vagonov, v katerih je bilo okoli 660 potnikov.

Z Ruskih državnih železnic so pred tem sporočili, da vzrok za nesrečo še ni znan, da pa obstaja možnost, da je šlo za sabotažo. Z vlakom se namreč radi prevažajo poslovneži in vladni predstavniki, zato bi bil lahko tarča terorističnega napada. Rusko tožilstvo je zato že sprožilo uradno preiskavo in odprlo kazenski primer z obtožbami o terorističnem dejanju.

Eksplozija pred nesrečo?
Po poročanju nekaterih medijev je na kraju nesreče nastal manjši krater, kar je še podkrepilo ugibanja, da bi lahko iztirjenje povzročila bombna eksplozija. Nekateri potniki pa so dejali, da so pred nesrečo slišali glasno eksplozijo. Podrobno preiskavo nesreče in pomoč žrtvam je iz Kremlja že ukazal tudi predsednik Dmitrij Medvedjev.

Petkova nesreča je najhujša na ruskih železnicah v zadnjih letih, namigi o sabotaži pa bi lahko v državi še povečali strah pred uporniki s severnega Kavkaza. Iztirjenje je povzročilo velike zamude v železniškem prometu na tej progi, to pa je občutilo kar 27.000 potnikov.

Druga eksplozija ni bila tako močna
Ob 14. uri po lokalnem času je na mestu, kjer je prišlo do nesreče vlaka, eksplodirala še druga, manj močna bomba. Vodja ruskih železnic Vladimir Yakunin je povedal, da v nesreči ni bil ranjen nihče, da pa je do eksplozije prišlo v neposredni bližini prejšnje eksplozije.

Spomin na dogodek izpred dveh let
Vlak Nevski Express je imel zadnjo nesrečo 13. avgusta leta 2007. V eksploziji, ki je povzročila iztirjenje, je bilo ranjenih 30 ljudi, oblasti pa so kmalu zatem aretirale dva prebivalca Ingušije in ju obtožile sokrivde pri izvedbi napada. Kremelj je za načrtovalca napada takrat obtožil Pavla Kosolapova, nekdanjega vojaka in pomočnika že umrlega čečenskega uporniškega voditelja Šamila Basajeva, a jim ga do zdaj še ni uspelo izslediti.