Prizivni oddelek sodišča BiH-a je ustavil izvrševanje zaporne kazni za deset obsojencev, potem ko je ustavno sodišče 22. oktobra odločilo, da so deseterico obsodili na podlagi kazenskega zakonika, ki ni bil v veljavi v času zagrešenih zločinov med vojno od leta 1992 do 1995. Zdajšnja zakonodaja namreč za storjene zločine predvideva višje zaporne kazni kot prejšnja iz leta 1976.

Z obsodbo po novi zakonodaji iz leta 2003 so bile obsojencem kršene pravice po Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic. Ustavno sodišče je naložilo, da se po hitrem postopku sprejme nova odločitev, skladna z evropsko konvencijo.

Izpuščenim zapornikom so za vojne zločine in zločine proti človečnosti izrekli zaporne kazni od 14 do 33 let. Obsojeni so bili za vojne zločine v Jajcu in Čapljini ter za genocid v Srebrenici, kjer je bilo ubitih 8.000 ljudi.

Ogorčene in prestrašene
Po odločitvi sodišča so ogorčenje že izrazili svojci žrtev vojne. Po besedah Hatidže Mehmedović iz organizacije Matere Srebrenice je bila obsodba vojnih zločincev edino zadoščenje, ki so ga bili deležni svojci žrtev.

V združenju pa niso samo ogorčeni, ampak tudi prestrašeni, saj so srebreniške matere pričale na nekaterih sojenjih deseterici. Munira Šubašić, ki je v pokolu v Srebrenici izgubila 22 svojcev, je sodnike ustavnega sodišča pozvala, naj odstopijo.