Približno 4,7 milijona registriranih volivcev na Haitiju bo v nedeljo izbiralo novega predsednika države, 99 poslancev spodnjega doma parlamenta in 11 od 30 senatorjev. Za mesto predsednika države se poteguje kar 19 kandidatov, sedanji predsednik Rene Preval pa se v skladu z zakonodajo ne more potegovati za tretji mandat. Tudi za senatne volitve je kandidatov več kot sto, prav tako za spodnji dom parlamenta.

Izrazitih favoritov za zmago na volitvah ni, potem ko je volilna komisija iz seznama izločila glasbenika Wyclefa Jeana, saj ni izpolnjeval pogojev glede bivanja. Njegovi privrženci so prepričani, da je izločen zaradi strahu skorumpirane elite pred resnimi spremembami.

Najbolje kaže nekdanji prvi dami, kandidatov veliko
Kot kažejo javnomnenjske raziskave, naj bi v prvem krogu največ podpore dobila dolgoletna opozicijska aktivistka, profesorica in nekdanja prva dama Haitija Mirlande Manigat. Kandidat Stranke enotnosti, ki jo vodi sedanji predsednik Rene Preval, Jude Celestin, ima sicer največ denarja, a so on, stranka in Preval na Haitiju precej nepriljubljeni.

Na oblast se ne more vrniti nekdanji izgnani predsednik Jean Bertrand Aristide, saj so njegovo stranko Fanmi Lavalas izločili. Kandidira pa njegov zaveznik, aktivist iz Miamija Lavarice Gaudin. Po izločitvi Wyclefa glasbenike zastopa Michel Martelly, na seznamu sta tudi nekdanji premier Yvon Neptune in nekdanji direktor carine, pastor Leslie Voltaire.

Na dolgem seznamu predsedniških kandidatov so še poslovnež Charles Henri Baker, nekdanji dvakratni premier Jacques-Edouard Alexis, ustanovitelj nevladne organizacije Upanje za otroke Haitija Eddy Delaleu in nekdanji veleposlanik Haitija pri Združenih narodih in stric Wyclefa Jeana, Raymond Joseph.

Haiti, ki je ena najrevnejših držav na svetu, je bil po osvoboditvi izpod francoske kolonialne nadvlade v 19. stoletju pod nadvlado številnih diktatur, bolj ali manj potrjenih na volitvah. Po drugi svetovni vojni je državi vladala družina Duvalier, najprej z očetom Francoisom (Papa Doc), po letu 1971 pa s sinom Jean-Claudom Duvalierjem (Baby Doc), ki so ga strmoglavili leta 1986.

Nad volitvami mednarodni opazovalci
Tokratne predsedniške volitve bodo pete po koncu vladavine Duvalierjev, potekale pa bodo pod budnim očesom mednarodne skupnosti. Za varnost bo skrbela državna policija s podporo misije Združenih narodov (Minustah), ki bo skrbela za logistiko, kot je prevažanje glasovnic. Za pošteno preštevanje glasovnic bodo skrbeli opazovalci Organizacije ameriških držav (OAS) in opazovalci Skupnosti karibskih držav (Caricom), opazovalce pa je organizirala tudi civilna družba na Haitiju. Volivci bodo volili na 11.000 voliščih v 10 provincah, pri čemer bodo morali pokazati osebno izkaznico in namočiti prst v črnilo.

Zaradi potresa, ki je lani januarja stresel državo, je imela volilna komisija veliko težav z uradnim registrom, številni pa so se pritožili tudi zaradi pomanjkanja osebnih izkaznic. S finančno pomočjo mednarodne skupnosti, kjer so ZDA samo za volitve namenile 13 milijonov dolarjev, so večino težav s seznami in izkaznicami rešili.

Posebni odposlanec Združenih narodov za Haiti Edmond Mulet je v New Yorku zatrdil, da priprave na volitve potekajo dobro, kljub zelo napetemu ozračju v državi. Spomnil je, da so bile volitve na Haitiju skoraj vedno nasilne, a da so se na tokratne bolje pripravili in bodo tako veliko boljše kot prejšnje glede varnosti, organizacije in obvladovanja nasilja.

Haiti se po potresu spopada še s kolero
A prava pozornost Haitijcev tokrat ni usmerjena v volitve. Zaradi potresa, kjer je umrlo najmanj 250.000 ljudi, več kot milijon in pol pa jih je ostalo brez strehe nad glavo, je infrastruktura na Haitiju še vedno katastrofalna. Na sto tisoče ljudi še vedno živi v začasnih taboriščih, kjer nimajo pitne vode in sanitarij, obnova države pa poteka prepočasi.

Zaradi slabih razmer je na Haitiju izbruhnila še epidemija kolere, s katero se je okužilo že najmanj 70.000 ljudi, umrlo pa jih je približno 2.000. Haitijcu za izbruh kolere krivijo pripadnike mirovne misije Združenih narodov, kar je bil tudi povod za nasilje in spopade med Haitijci in pripadniki mirovne misije. Haiti ob tem mednarodno skupnost poziva, naj mu pomaga pri zajezitvi epidemije, saj jim zdaj močno primanjkuje zdravstvenega osebja, zdravil pa tudi bolnišničnega prostora.

Nov predsednik znan najprej konec decembra
Izbruh kolere bo po vsej verjetnosti vplival tudi na volilno udeležbo, saj so številni Haitijci že napovedali, da se volitev ne bodo udeležili. A kljub temu volitve bodo in Haitijci bodo zagotovo dobili novega predsednika, ki ga čaka težko delo. Prvi izidi bodo znani šele 7. decembra, uradni izidi naj bi bili potrjeni 20. decembra, morebitni drugi krog predsedniških volitev pa bo 16. januarja.