Panamski dokumenti (teh je več kot 11,5 milijona) razkrivajo imena 128 politikov iz več kot 50 držav, ki naj bi imeli svoja podjetja offshore v davčnih oazah. Dokumenti so nastali na podlagi podatkov panamske družbe za registracijo podjetij Mossack Fonseca.

Med njimi naj bi bil tudi islandski premier Sigmundur Gunnlaugsson. Ob izvolitvi v parlament leta 2009 v poročilu o premoženju ni navedel, da sta z ženo leta 2007 kupila podjetje offshore. Šele osem mesecev po nastopu funkcije je svoj 50-odstotni delež prodal ženi za en dolar, poroča BBC. "Radi bi sejali dvom o nečem, kar sploh ni sumljivo. Kaj potvarjate? To je nezaslišano," je dejal premier med intervjujem, ki ga je nato zapustil. Z ženo Anno Sigurlaug Palsdottir, hčerko bogatega zastopnika Toyote, naj bi namreč obvladovala podjetje Wintris Inc na Britanskih Deviških otokih, ki je imelo v lasti za skoraj štiri milijone dolarjev obveznic treh največjih islandskih bank. Gunnlaugssonu, ki je bil med vidnejšimi nasprotniki reševanja bank po finančni krizi leta 2008, zaradi razkritja grozi interpelacija.

Poleg islandskega premierja naj bi bila v afero vpletena še finančni minister Bjarni Benediktsson in notranji minister Olöf Nordal.

Hollande: Dokumenti Panama so dobra novica
V dokumentih naj bi bilo zaslediti še imena, kot so ukrajinski predsednik Petro Porošenko, kitajski predsednik Ši Džinping, ubiti libijski vodja Moamer Gadafi, pa tudi vrsto drugih politikov, kot so argentinski predsednik Mauricio Macri, nekdanji britanski poslanec Michael Mates in sodelavec nekdanjega grškega premierja Antonisa Samarasa Stavros Papastavrou. Omenjeno je tudi ime filmskega zvezdnika Jackieja Chana in nogometaša Lionela Messija.

Francoski predsednik Francois Hollande je dejal, da so panamski dokumenti dobra novica in da bodo tudi oni sprožili ustrezne postopke: "Zagotavljam vam, da se bodo preiskave ob objavi novih dokumentov izvajale, odprti bodo novi primeri, sodni postopki bodo sproženi." Dodal je še, da je objava dokumentov dobra predvsem zato, ker bo povečala denarni priliv iz utajenih davkov.

Politiki se branijo
Za zdaj se je na razkritje oglasilo le malo svetovnih politikov, predvsem tisti vpleteni molčijo ali pa se branijo, da gre za lažno poročanje. Z urada ukrajinskega predsednika Petra Porošenka so sporočili, "da glede skrb vzbujajočih navedb medijev, da je kršil zakon, ne vidijo nobenih elementov kriminalnega dejanja". Porošenko se je odzval prek družbenega omrežja Facebook in zanikal, da bi ravnal nezakonito: "Verjetno sem prvi visoki predstavnik Ukrajine, ki v skladu z ukrajinskim in mednarodnim zasebnim pravom prijavlja premoženje, plačuje davke in resno obravnava konflikt interesov."

Nizozemske oblasti so napovedale sprožitev kriminalističnega postopka, saj je pravniška odvetniška družba Mossack Fonseca ravno pred enim mesecem zaprla svojo podružnico na Nizozemskem, ki jo je imela tam pet let, poroča Reuters.

Indijska vlada je zaradi panamskih dokumentov, v katerih naj bi bila tudi imena okoli 500 Indijcev, napovedala obsežno preiskavo, ki jo bo izvedla posebna delovna skupina, in ukrepe proti "grešnikom". Finančni minister Arun Jaitley je ob tem napovedal, da bodo obravnavali vsak primer posebej. Poudaril je še, da posamezniki denarja, ki so ga utajili, ne bodo mogli zakonito prenesti v Indijo.

"Putin ni kriv"
Sicer pa so svetovni mediji največ pozornosti namenili ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu - njegovi sodelavci naj bi na skrivaj prenesli kar dve milijardi dolarjev prek bank in skrivnih podjetij. Brata Arkadij in Boris Rotenberg, ki sta z ruskim predsednikom prijateljevala že v otroštvu, sta zanikala, da bi imela zaradi teh vezi kakršno koli prednostno obravnavo, a sta si milijardno premoženje s posli z državo in podjetji v državni lasti ustvarila prav v času Putinovega vodenja države.

Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je novinarjem dejal, da je namen objave informacij "diskreditacija predsednika pred prihajajočimi volitvami". Peskov je prepričan, da so glavna tarča dokumentov "Putin, Rusija in njena stabilnost", prav z namenom destabilizacije situacije, kajti dokumenti naj bi bili "očitno naperjeni proti ruskemu predsedniku". Dodal je, da so pri razkritju dokumentov pomagali nekdanji agenti ameriške obveščevalne agencije Cia. "Očitno je, da je raven putinofobije dosegla stopnjo, ko že v osnovi ni mogoče o Rusiji povedati nič dobrega," je dejal Peskov in pristavil, da se Kremelj ne bo odzval na same razkrite podatke zaradi pomanjkanja podrobnosti.

Za televizijo Bloomberg je direktor državne banke VTB Bank Andrej Kostin dejal, da Putin v afero ni vpleten, "saj njegovo ime ni nikjer registrirano". "Ljudje pravijo, da imajo nekateri, ki Putina poznajo, podjetja offshore. Zakaj, kaj je s tem narobe? Na to imam veliko komentarjev; kot prvo, Rusija nima offshore območij - imajo jih Velika Britanija, ZDA, Evropa, Monako, Liechtenstein. Mi kot država nimamo nič s posli offshore, saj nimamo offshore območij. Kot drugo, da, res je, ruska podjetja so začela uporabljati ta območja za poslovanje z začetkom tržnega gospodarstva v devetdesetih letih, čeprav so se podjetja offshore prvič pojavila v šestdesetih letih, in sicer iz več razlogov: ruski poslovneži so menili, da je to najvarnejša oblika poslovanja, seveda pa je med razlogi tudi davek. Trije največji investitorji v Rusiji so države, kot so Ciper, Liechtenstein in Nizozemska. Zakaj? Ker prek njih prihaja ruski denar z območij offshore nazaj v Rusijo."

Ob tem je dodal, da je Moskva že napovedala program davčne amnestije za lastnike podjetij offshore: "Tisti, ki prijavijo svoje premoženje, nimajo obdavčenega denarja, ki so ga zaslužili pred 1. januarjem 2015. Ljudje so morali registrirati svoja offshore podjetja do 1. januarja 2016 in bodo začeli plačevati davke leta 2017. Vlada poskuša dobiti denar nazaj, je pa absolutno zakonito za ruska podjetja in ljudi, da imajo offshore podjetja," je dejal.

Vpleten tudi oče britanskega premierja
Kot je še pisalo Delo, je v dokumentih objavljen tudi oče britanskega premierja Ian Cameron, borzni posrednik in multimilijonar. Bil je stranka Mossack Fonsece, ki je njegov investicijski sklad Blairmore Holdings Inc. obvarovala pred plačilom britanskih davkov. Odvetniška pisarna je investicijski sklad registrirala v Panami, Cameron pa ga je nadziral od ustanovitve leta 1982 do svoje smrti leta 2010. Tiskovna predstavnica britanskega premierja je na vprašanje, ali je družina britanskega premierja vpletena v afero, odgovorila: "To je zasebna zadeva, osredotočeni smo na delo vlade."

Britanski premier David Cameron je leta 2013 pozval britanska čezmorska ozemlja - med njimi tudi Britanske Deviške otoke -, naj sodelujejo z njim in mu pomagajo "zagotoviti red v svojih hišah" ter se tako pridružijo boju proti davčnim utajam in tajnosti davčnih oaz.