V napadu je bilo po najnovejših podatkih ubitih 11 ljudi, več kot 100 pa jih je bilo ranjenih. Gre za prvi primer, ko je IS prevzel odgovornost za napad v Turčiji, skupino pa so sicer že večkrat krivili za napade, tako na kurdske aktiviste kot turiste in na letališče v Carigradu.

Turški premier Binali Yildirim je za eksplozijo sicer okrivil Delavsko stranko Kurdistana (PKK). Kot je dejal, je PKK znova pokazal svoj "umazan obraz", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tiskovna agencija Amak, ki je blizu IS-ju, pa je pozneje sporočila, da za napadom stojijo borci te skupine. Ob sklicevanju na "notranji vir" je Amak navedel, da so pripadniki IS-ja sprožili z eksplozivom naložen avtomobil, parkiran pred uradom turške policije v pretežno kurdskem Diyarbakirju na jugovzhodu Turčije.

Urad lokalnega guvernerja v Diyarbakirju je danes nato izdal novo izjavo, v kateri vztraja, da je napad delo PKK-ja. To naj bi ugotovili na podlagi prestreženih radijskih pogovorov. Tri tone eksploziva naj bi aktiviral operativec PKK-ja s tajnim imenom Kemal. "Ta informacija jasno kaže, da je napad izvedla separatistična teroristična organizacija," so vztrajali v uradu.

Uradna aretacija voditeljev HDP-ja
Eksplozija v Diyarbakirju je sicer odjeknila nekaj ur po racijah zoper opozicijsko prokurdsko Ljudsko demokratsko stranko HDP in pridržanju 12 poslancev in poslank te stranke, tretje največje v turškem parlamentu. Med njimi sta tudi sopredsedujoča stranki Selahattin Demirtas in Figen Yüksekdag, katerih uradno aretacijo je po celodnevnih zaslišanjih v soboto odredilo turško sodišče.

Po odreditvi uradnega pridržanja HDP-jevih poslancev in poslank so se pred glavno mošejo v okrožju Sisli na evropski strani Carigrada zbrali protestniki in vzklikali slogane proti "fašistični" državi. Kot so poudarjali, ne bodo dovolili, da jih utišajo. Več sto ljudi je policija razgnala s solzivcem, vodnimi topovi in gumijastimi naboji.

Sodišče je medtem odredilo aretacijo še sedmih drugih članov, ki so jih pridržali v noči na petek. Demirtasa so obtožili članstva v oboroženi skupini, Figen Yüksekdag širjenja teroristične propagande. Vsi tako ostajajo v priporu, poroča turška tiskovna agencija Anadolu. Aretacije so sicer obsodili predstavniki Evropske unije, Sveta Evrope in ZDA. V soboto pa so prijeli še devet članov HDP-ja, med njimi regionalne vodje v jugovzhodni provinci Adana.

Ankara vztraja, da je HDP podaljšek prepovedanega PKK-ja, HDP pa te trditve označuje za politično motivirane in navaja, da je bilo od julija lani pridržanih več kot 5.000 ljudi, povezanih s stranko, več kot 1.000 jih je bilo uradno aretiranih zaradi različnih obtožb, tudi terorizma.

Uradno pridržanje tudi za novinarje
Potem ko so oblasti v ponedeljek prijele devet novinarjev in sodelavcev turškega do vlade kritičnega časopisa Cumhuriyet, so zanje zdaj odredile tudi uradno pridržanje. Prijete čaka sojenje zaradi obtožb o povezavah s PKK-jem in klerikom Fethulahom Gülenom, ki ga Ankara krivi za julijski spodleteli državni udar.

Med deveterico so tudi odgovorni urednik časopisa Murat Sabuncu, znani karikaturist Musa Kart in kolumnist Kadri Gursel, ki je pisal kolumne proti turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu. Oblasti so v ponedeljek prijele sicer 13 sodelavcev in sodelavk časopisa, a so potem dva kolumnista zaradi starosti in zdravstvenih težav ter dve računovodji izpustili.

Prejšnjega urednika Cumhuriyeta Cana Dundarja so lani zaprli zaradi objave državnih skrivnosti, povezanih tudi s turško podporo sirskim upornikom. Primer je takrat dvignil veliko prahu, predvsem ob (ne)spoštovanju človekovih pravic pod Erdoganovo oblastjo.

Po spodletelem udaru obsežna čistka
Po poskusu udara 15. julija je bilo odpuščenih in suspendiranih okoli 110.000 ljudi, med njimi številni policisti, sodniki, učitelji, profesorji in novinarji, okoli 37.000 je bilo aretiranih. Od takrat je bilo zaprtih ali ukinjenih 170 časopisov, revij, televizijskih postaj in novinarskih agencij, brez dela je ostalo okoli 2.500 novinarjev.