Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je tako precej popravila napoved za Nemčijo, ki ji je maja napovedovala 0,4-odstotno rast BDP-ja. Francija naj bi po prvih ocenah letos zabeležila 0,3-odstotno krčenje BDP, zdaj pa napovedi kažejo, da bo imela prav tolikšno rast. Največjo spremembo v napovedi je OECD naredil za Veliko Britanijo: britansko gospodarstvo naj bi se namesto za 0,8 odstotka, kolikor so napovedovali pred štirimi meseci, letos povečalo za 1,5 odstotka.

OECD je spremenila tudi napovedi za ZDA in Japonsko, a navzdol. Ameriško gospodarstvo naj bi se povečalo za 1,7 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke manj od predhodnih napovedi, japonski BDP pa se bo okrepil za 1,6 odstotka. OECD Japonski svetuje, naj nadaljuje stimulativne ukrepe, dokler ne bo izplavala iz deflacije.

Po mnenju organizacije bo v prihodnje za razvite države ključni boj z brezposelnostjo, ki je v evrskem območju in ZDA še vedno daleč na ravnijo pred krizo. Nadaljevati se mora tudi javnofinančna konsolidacija, a tako, da se bodo zaščitili najbolj ranljivi, zagotovila javna podpora strukturnim reformam in spodbujalo zaposlovanje.

Hitrorastoča gospodarstva medtem ugotavljajo le skromno okrevanje, glavni razlogi za to pa so turbulence na finančnih trgih in špekulacije o zaostritvi denarne politike v ZDA. Napoved gospodarske rasti Kitajske so znižali za 0,4 odstotne točke, na 7,4 odstotka.

Pri splošnem okrevanju svetovnega gospodarstva bo ključno tveganje način, kako se bodo ZDA lotile zmanjševanja stimulativnih ukrepov. V OECD sicer odobravajo načrte ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) v zvezi s krčenjem likvidnostnih injekcij oz. programov odkupovanja državnih in hipotekarnih obveznic, za katere je v največjem svetovnem gospodarstvu na svetu mesečno namenjenih 85 milijard dolarjev.