Več kot 24 ur trajajoči spopadi med posebnimi policijskimi enotami in oboroženo skupino v Kumanovu so se končali s 14 mrtvimi napadalci in osmimi mrtvimi policisti, 37 policistov pa je ranjenih. Makedonska policija je v naselju Divo, kjer so potekali spopadi, našla 14 trupel v uniformah, je sporočil pomočnik makedonskega notranjega ministra Ivo Kotevski, število žrtev pa se utegne še povečati, saj se policisti še prebijajo v poškodovana poslopja, kamor so se zatekli napadalci. "Ministrstvo se zdaj posveča identifikaciji mrtvih. Teroristična skupina je štela več kot 40 članov, ki so načrtovali napade na več makedonskih institucij." Od 14 najdenih trupel oborožencev so doslej identificirali samo Xhaferja Zymberija iz Džakovice na Kosovu.

Gruevski se je zahvalil policiji za "visoko profesionalnost" pri akciji, pa tudi medicinskim ekipam, ki so pomagale številnim ranjenim. Ob tem je poudaril, da v Kumanovu "ni šlo za konflikt med Makedonci in Albanci, ampak spopad s skupino, ki je skušala destabilizirati Makedonijo, ter za osebe, ki so ogrožale njeno ustavo".

Po njegovih besedah so bili med pripadniki te skupine tudi nekateri, ki so sodelovali že pri incidentu v Gošincu, ko je pred slabimi tremi tedni okoli 40 oboroženih in zamaskiranih mož z oznakami OVK (Osvobodilna vojska Kosova) vdrlo čez mejo med Kosovom in Makedonijo ter za kratek čas zavzelo makedonsko obmejno postojanko.

Voditelji skupine so bili kosovski državljani
Makedonskim silam se je po besedah Kotovskega predalo več kot 30 teroristov, skoraj vsi, z izjemo enega albanskega, pa so makedonski državljani. Po besedah Kotevskega gre za eno najnevarnejših terorističnih skupin, ki je predstavljala grožnjo celotni regiji in je bila v preteklih letih vpletena v več napadov. Za nekatere njene člane pa je bila razpisana tudi mednarodna tiralica zaradi hudih zločinov.

Kot je še dejal, so med voditelji skupine kosovski državljani Muhamed Krasniqi, Mirsad Ndrecaj, Sami Ukshini, Ber Rizaj in Dem Shehu. Srbski B92 piše, da naj bi bili trije izmed naštetih voditeljev v skupini napadalcev, ki so se včeraj predali policiji, ni pa znano, kateri trije. Makedonske enote naj bi našle tudi velik arzenal orožja.

Velike izgube v policijskih vrstah
V operaciji je po podatkih makedonskih oblasti umrlo osem policistov, ranjenih pa je 37. V soboto je umrlo pet policistov, v nedeljo pa še trije. Po besedah župana Kumanova Zorana Damjanovskega sta bila danes zjutraj med spopadi huje ranjena še dva policista. Za zdaj nimajo podatkov o morebitnih žrtvah med civilisti, ki so po izbruhu spopadov začeli množično zapuščati Kumanovo. Župan Kumanova Zoran Damjanovski je njegove prebivalce pozval, naj se ne delijo zaradi različne etnične pripadnosti, in poudaril, da je Kumanovo multietnično mesto.

Albanci zapuščajo Makedonijo
Po navedbah župana srbske občine Preševo Ragmija Mustafe je medtem mejo z Makedonijo že prečkalo okoli 700 Albancev, ki so se zatekli v Preševo. Mustafa je po seji sveta za izredne razmere dejal, da ne ve, kako se bo položaj razpletal, a da so službe in institucije pripravljene, da sprejmejo ljudi, ki bi prišli iz Kumanova, in jim lahko nudijo humanitarno pomoč.

Posredovanje policije je bilo nujno
Kot je v soboto zvečer zatrdila makedonska notranja ministrica Gordana Jankulovska, je bilo posredovanje policije nujno, saj je skupina načrtovala teroristične napade na "strateške državne ustanove", katere, ni pojasnila. Nedelja in ponedeljek sta razglašena za dneva žalovanja.

Napadalci so "iz sosednje države"
Jankulovska je sicer potrdila, da je nekaj napadalcev makedonskih državljanov in da jih večina prihaja iz sosednje države - ni pa povedala, katere.

Kot poročata televizija N in srbski Blic, je odgovornost za napad sinoči prevzela Osvobodilna narodna vojska (ONA), bolj poznana kot makedonska Osvobodilna vojska kosova (OVK). "Vojska Republike Iliride" je v sporočilu obvestila "javnost, vsa albanska ozemlja in mednarodno skupnost, da so vse albanske skupine in vojne formacije ONA začele delovati kot enotno telo za oblikovanje Republike Iliride". Napad naj bi bil po njihovih besedah odgovor na "večdnevno vznemirjanje Albancev v okolici Kumanova". Skupina od mednarodne skupnosti zahteva, naj Makedonijo prisili, da njene vojaške in policijske sile prenehajo uporabljati vojne helikopterje proti ONI. "Sicer bomo prisiljeni sprejeti sorazmerne ukrepe, ki so v nasprotju z mednarodnimi vojaškimi konvencijami," je zagrozila skupina.

Krivdo za novo nasilje je Vojska republike Iliride pripisala nespoštovanju ohridskega sporazuma, ki je leta 2001 končal krvave spopade med ONO in makedonskimi silami v Makedoniji. Skupina trdi, da sta nadaljevanje boja ter reorganizacija ONE in Vojske republike Iliride edini možnosti za oblikovanje Republike Iliride, vse dokler bo vodstvo Makedonije kot "lažne tvorbe" nadaljevalo represijo. Boja ne obljubljajo samo v Makedoniji, temveč tudi po vsem Balkanu, kjer živijo Albanci.

Označila jih je za teroriste
Kot je v soboto ponoči še dejala ministrica Jankulovska, se je večina napadalcev predala do večera, več je bilo ubitih. "Operacija se bo nadaljevala, vse dokler ne bo onesposobljen zadnji terorist. Ti so se ogorčeno upirali tudi po 16 urah nenehnih spopadov. Uporabili smo različne vrste orožja, od raketometov do bomb in avtomatskih pušk, pa tudi ostrostrelce," je povedala ministrica.

Zaostrene razmere v državi
Makedonijo zadnje dni pretresajo protivladni protesti. Več tisoč ljudi se je v petek zvečer zbralo pred poslopjem parlamenta v Skopju, kjer so zahtevali konec policijskega nasilja. Protest je minil brez incidentov. So se pa pred dnevi protesti v makedonski prestolnici sprevrgli v nasilje, v katerem je bilo poškodovanih več deset ljudi. Proteste so sprožili očitki opozicije, da je vlada prikrila uboj mladeniča Martina Neškovskega, ki ga je policija leta 2011 med povolilnim slavjem pretepla do smrti.

Ugledni srbski novinar in vojaški analitik Miroslav Lazanski je spopade v Makedoniji napovedal že pred dvema tednoma. Kot je takrat izjavil za srbski časopis Kurir, je Makedonija najšibkejši člen v verigi, imenovani Turški tok, po katerem bo ruski zemeljski plin tekel prek Turčije, Grčije, Makedonije, Srbije in Madžarske. "Turkom se obeta odličen posel. Cipras se bo strinjal, Srbija bo od tega projekta dobila veliko denarja. Tudi Orban na Madžarskem se strinja. Tako bo ruski plin prišel do Avstrije. Washington zaradi tega ni zadovoljen, saj si ne želi že drugega ruskega plinovoda v Evropi. Makedonija je bila izbrana kot najšibkejši člen v tej družbi držav za destabilizacijo in onemogočenje projekta," je dejal Lazanski.

Ministrica je sinoči na vprašanje, ali bi bilo lahko nasilje povezano z napetimi političnimi razmerami v državi, odgovorila, da gre za preveč resno operacijo, da bi bila ta namenjena nabiranju političnih točk. Vse politične akterje je ob tem pozvala, naj se vzdržijo provokacij, predvsem etničnih, ki bi prilile olja na ogenj.

Sosednje države zaskrbljene
Srbija je na mejne prehode z Makedonijo "zaradi povečane nevarnosti terorizma" poslala okrepljene policijske in vojaške enote, premier Aleksandar Vučić pa je sklical izredno zasedanje urada za koordinacijo varnostnih služb. Srbsko zunanje ministrstvo je srbskim državljanom priporočilo, naj ne potujejo v Makedonijo. Državljani, ki se želijo domov vrniti iz Grčije, naj raje uporabijo alternativne poti prek Bolgarije.

Tudi Albanija je v skrbeh. Zunanji minister Ditmir Bushati je dejal, da obsojajo vsakršno nasilje, ki ni sprejemljivo v demokratični družbi. Pri tem je opozoril na pomembnost opuščanja sovražnega govora in vzdrževanje vladavine prava. Okoli 30 odstotkov od dveh milijonov prebivalcev Makedonije predstavljajo tamkajšnji Albanci.

Evropski komisar za širitev Johannes Hahn je prav tako zaskrbljen zaradi razmer v Kumanovu in obžaluje izgubo življenj. Oblasti in politične voditelje je pozval, naj sodelujejo za ponovno vzpostavitev reda in miru. Zahteval je še objektivno in transparentno preiskavo dogodkov.

Posnetek makedonske policije glede operacije.