Borut Pahor in Joachim Gauck sta poudarila, da uspešnega poklicnega življenja in zaposlitve ne zagotavlja le univerzitetna izobrazba, pač pa tudi nižje ravni izobraževanja.

Kot je dejal Pahor, ni naključje, da je nemškega kolega pripeljal v MIC. Dodal je, da je to storil iz dveh razlogov: ker ve, da tudi Gaucka zanimajo problemi mladih in jim namenja veliko pozornost, hkrati pa ima Slovenija v mladi generaciji, v prizadevanju njihovih profesorjev in tudi spodbujanju staršev veliko samozavest, ambicijo, predvsem pa vedenje, da ni treba, da vsak konča prav univerzo, da bi imel spoštovan poklic, s katerim bi lahko tudi socialno dobro živel in preživljal svojo družino. Tudi s praktičnimi znanji na nižjih ravneh izobrazbe se doseže potrebno znanje, da je posameznik v 21. stoletju, v katerem se hitro spreminjajo razmere, konkurenčen, in z upanjem gleda v prihodnost.

Gauck je izrazil veliko zadovoljstvo nad tem, kako si v Sloveniji odgovorni in učitelji prizadevajo za mlade, ki se sicer v Evropi soočajo z veliko brezposelnostjo. "Bolj ko so mladi neizobraženi, tem slabše imajo možnosti na trgu dela," je opozoril nemški predsednik. Dodal je, da so prav zaradi tega pomembni izobraževalni centri, kjer je mogoče dobiti tako poklicno izobrazbo kot tudi prehod na višjo raven izobraževanja. Pozval je k čim večji izmenjavi mladih med obema državama. Dodal je še, da mora tudi Nemčija prepoznati fleksibilnost, kar zadeva izobraževanje, in opraviti razmislek o svojih različnih modelih izobraževanja v posameznih nemških deželah.

Pahor je še dejal, da v Sloveniji prihaja do pomembnega vrednostnega premika, saj postajajo spoštovani in družbeno priznani ne samo tisti z visoko stopnjo izobrazbo, ampak tudi tisti, ki morda končajo nižje ravni izobrazbe, vendar so prepotrebni zato, da je Slovenija konkurenčno gospodarstvo, in na evropski svetovni ravni primerljivo kažejo tudi z zadnjim tekmovanjem v Franciji, da dosegajo imenitne rezultate, mladi ljudje so ponosni na doseženo in so samozavestni, kar je zelo pomembno za slovensko prihodnost.

Izbrani novogoriški dijaki so v MIC-u z obema predsednikoma v dobre pol ure trajajoči razpravi govorili o ustreznem izobraževanju za mlade. Kot je uvodoma dejal direktor MIC-a Egon Pipan, se glede znanja mladih zastavlja predvsem vprašanje, kakšno znanje pravzaprav mladi potrebujejo in katero je to znanje.

Dualni sistem poklicnega izobraževanja
Pahor je ob tem izrazil zadovoljstvo nad tem, da je v Sloveniji mogoče opaziti vedno večje prilagajanje šolskega sistema zahtevam sodobnega časa. Veliko je bilo govora tudi o dualnem sistemu poklicnega izobraževanja, ki ga poznajo v Nemčiji in Avstriji. Ta mladim poleg teoretičnega znanja ponuja tudi praktična znanja, ki ga pridobivajo z delom v posameznih podjetjih.

Dijake je tudi zanimalo, kako nemški predsednik gleda na izmenjavo dijakov in študentov v Evropi v okviru programa Erasmus+. Gauck jim je odgovoril, da je treba te programe podpirati in da je pomembno, da obstajajo, saj se je pri tistih, ki sodelujejo v njih, že izkazalo, da imajo večjo fleksibilnost in kasneje tudi boljše možnosti za zaposlitev na domačih trgih dela.

Mlade Novogoričane je tudi zanimalo, kakšne so možnosti za uvedbo enotnega evropskega izobraževalnega sistema. Gauck je dejal, da glede tega ni preveč optimističen, saj npr. v Nemčiji poteka vedno znova zelo živahna razprava o sistemu izobraževanja, ki je v pristojnosti dežel, zato je tudi veliko različnih izobraževalnih sistemov, in če enotnosti ni niti v Nemčiji, si je težje predstavljati, da bi to bilo mogoče doseči na evropski ravni. Bi pa morda bila harmonizacija izobraževanja na evropski ravni po njegovih besedah zaželena.

Pahor je slikovito odgovoril, da gre tukaj za tako delikatno vprašanje, kot je vprašanje, ali naj ima Evropa skupno evropsko nogometno reprezentanco. "Mogoče jo bomo enkrat imeli," je dejal slovenski predsednik.

Pipan je v zvezi s tem dejal, da se na ravni EU-ja pripravlja enoten kvalifikacijski sistem, ki bo omogočal primerjavo posameznih kvalifikacij po vseh državah, in to bi že lahko bil približek poenotenja evropskih šolskih sistemov.

Nemški predsednik je slovenske dijake tudi pozval, naj poiščejo stike z nemškimi podjetji, tudi tistimi, ki že delujejo v Sloveniji, ter gospodarskimi in industrijskimi zbornicami in izobraževalnimi ustanovami v Nemčiji.

Pahor se je zavzel tudi, da bi Slovenija z večjo fleksibilnostjo zmogla prenesti pozitivne izkušnje drugih držav glede izobraževanja na domača tla.

Obisk v Pipistrelu
Slovenski in nemški predsednik sta obiskala tudi ajdovsko družbo Pipistrel. Razlog je po besedah direktorja Pipistrela Iva Boscarola njihovo sodelovanje z nemškim tehnološkim velikanom Siemensom.

"Siemens se je odločil, da vstopi v letalstvo, kjer doslej še ni bil, in si je ob tem kot ključnega partnerja pri razvoju električnih letal izbral Pipistrel. Na tem področju pa smo mi ključni igralec na svetovni ravni," je po visokem obisku dejal Boscarol. Predsednika ob tej priložnosti nista dajala izjav.

Po Boscarolovih besedah je bilo letalstvo "vedno povezano z najvišjimi državnimi odločitvami", povezave v politiki pa ima tudi tako velik igralec, kot je Siemens. "Nenazadnje pa bomo vsi skupaj potrebovali pomoč pri certificiranju in politika je pri tem vedno dobrodošla," je zaključil prvi mož Pipistrela.

Ajdovska letalska družba je prav v teh dneh obeležila 25-letnico delovanja, za kar jim je danes čestital tudi nemški predsednik. Visoka gosta sta si ogledala proizvodnjo in letala, ki jih je predstavil vodja Pipistrelovega razvoja Tine Tomažič.