Letošnje je drugo srečanje voditeljev Slovenije, Hrvaške in Srbije, potem ko so marca lani na Ptuju oblikovali personalno trilateralo, kjer so kot glavni cilj navedli krepitev sodelovanja med državami.

"V tem smislu bi rad rekel nekaj o zaupanju in reševanju medsebojnih odprtih vprašanj, ki je v prvi vrsti velika vzpodbuda in inspiracija, da se problemi rešujejo hitreje in po mirni poti. Ko sva s premierko Kosorjevo reševala več mesecev vprašanje za rešitve meje, je bilo to zaupanje ključno in enak občutek imam danes, ko se srečamo vsi trije", je po koncu srečanja povedal slovenski premier Pahor.

Sredi aprila sračanje pravosodnih ministrov
Na današnji trilaterali so se dogovorili tudi o skupnem srečanju treh ministrov, treh držav za skupen na stop na tretjih trgih, ki bo dober za skupen interes vseh vpletenih. Premier Pahor je z zadovoljstvom napovedal tudi, da se bodo 15. aprila sestali vsi pravosodni ministri v Ljubljani, kar je v luči skupnega boju proti organiziranemu kriminalu še posebej vzpodbudno.

Vila Zlati breg, kjer je potekalo letošnje srečanje in ki je približno 50 kilometrov oddaljena od Beograda, je bila nekoč letna rezidenca dinastije Obrenović, ki je Srbiji vladala v 19. stoletju, danes pa je rezidenca srbske vlade. Večernji list poroča, da se je srečanje v Zlatem bregu začelo s 15-minutno zamudo, najprej je gostitelj Boris Tadić sprejel premierja Pahorja, takoj za njim pa še premierko Kosorjevo. Po pozdravu, poljubih in objemih so se odpravili v vilo, kjer je potekal sestanek.

Tadić v neformalnem pogovoru z novinarji
Čas, ko je čakal na gosta, je predsednik Tadić izkoristil za neformalno druženje z novinarji, ki jih je v Smederovo prišlo več kot 150. Na presenečenje vseh je srbski predsednik prišel v novinarsko središče ter tam popil čaj, saj naj bi ga bolelo grlo, novinarjem pa je povedal, da je vedel, kaj ga čaka kot predsednika Srbije, zato ni bilo nobenih presenečenj.

"Ko ne bom več predsednik, ne bom nikoli več oblekel obleke in kravate, nosil bom samo športne majice" je povedal Tadić, ki z novinarji ni želel govoriti o resnih temah. Povedal je, da gostoma ni pripravil nobene prvoaprilske šale, na vprašanje novinarjev o potegavščini Indexa.hr, kjer so zapisali, da se bo Kosorjeva poročila, pa je v šali dejal, da je to dobra ideja in da bi si želel biti njena poročna priča.

Letošnje srečanje bolj vsebinsko
V središču ptujskega srečanja je bila konferenca o Zahodnem Balkanu, ki je pomenila zagon procesa Brdo, ob svetovni gospodarski krizi pa so se dogovorili tudi za tesnejše gospodarsko sodelovanje med državami. Tokratno srečanje je bilo bolj vsebinsko, njegov glavni namen pa je ob krepitvi gospodarskega sodelovanja tudi skupni nastop držav na tretjih trgih. Za podpis naj bi bil že pripravljen ustrezen memorandum, prednost pa bi imeli gradbeništvo in inženiring, obrambna industrija, proizvodnja avtomobilskih delov ter živilska in živilskopredelovalna industrija.

Govorili bodo tudi o razmerah v Libiji
Predsednik in oba premierja naj bi govorili tudi o dvostranskih odnosih, razmerah v Sredozemlju po valu ljudskih uporov v več državah in vojaški operaciji na podlagi mandata Varnostnega sveta Združenih narodov v Libiji, o varnosti ter napredku Zahodnega Balkana na poti v Evropsko unijo.

Premier Pahor si želi tudi dogovora o porazdelitvi bremena vala beguncev, ki bo po njegovih pričakovanjih z območja južnega Sredozemlja prišel "prek Bližnjega vzhoda in Turčije po balkanski poti proti Sloveniji" in ne prek Sredozemskega morja kot zdaj.

Tri države, tri ravni sodelovanja z EU-jem
Kot je za B92 povedal direktor Centra za regionalizem Aleksander Popov, je sestanek zanimiv, ker gre za tri države, ki so na različnih ravneh sodelovanja z Evropsko unijo. "Imamo Slovenijo, ki je polnopravna članica, Hrvaška je le korak od članstva, in Srbija, ki bo šele dobila status kandidatke," je povedal Popov.

"Mislim, da lahko tovrstna srečanja koristijo predvsem, ker imamo Slovenijo, ki je na naši strani, kar se tiče priključevanja Srbije Evropski uniji. To nam lahko olajša nekatere težave," je še dodal Popov.

V Beogradu o vrsti vrpašanj iz vojnih časov
Hrvaška premierka se je po srečanju v Smederevu odpeljala še v Beograd, kjer se je srečala s srbskim premierjem Mirkom Cvetkovićem. Po popoldanskem sestanku sta izpostavila, da se njuni državi na poti v EU medsebojno podpirata, ter ocenila, da ta pot nima alternative. Govorila sta tudi o problemu vračanja beguncev in izogibanju sporom, kakršnega je povzročil primer hrvaškega veterana Tihomirja Purde.

Glede vračanja srbskih beguncev na Hrvaško je zatrdila, da "je uradna politika Hrvaške ... da se to veliko delo opravi in da se to vprašanje umakne z dnevnega reda". Obljubila je, da bo naredila vse, da se reši stanovanjski problem teh beguncev, obenem pa pojasnila, da jih je lani pri tem ovirala gospodarska kriza in slaba finančna situacija.