To bi po njegovem mnenju dodatno zamajalo zaupanje med Izraelci in Palestinci in tako še otežilo iskanje sporazumne rešitve za "problem vseh problemov", je dejal ob robu tridnevnega uradnega obiska v Izraelu in na palestinskih ozemljih. Dodal je, da osebno meni, da bi takšno ravnanje Palestincev še dodatno otežilo napore za ponovni zagon neposrednih pogajanj med stranema.

Želi se izogniti izbiranju strani
"Iz lastnih izkušenj lahko povem, da bi enostransko ravnanje omajalo zaupanje o dialogu v dobri veri in ga odmaknilo, kar ne časovno in ne vsebinsko zdaj ne bi bilo dobro," je dejal Pahor. Obenem premierja, ki se bo danes srečal z visokimi palestinskimi predstavniki, skrbijo tudi morebitne razlike, ki bi nastale v mednarodni skupnosti pri odločanju o podpori za takšno resolucijo. "Tako da bom v pogovorih z oblastmi v Ramali izrazil upanje, da se to ne bi zgodilo, ker bi to tudi mednarodno skupnost pahnilo v situacijo, kjer bi se morala odločati med eno in drugo stranjo - to pa ni dobro za uspešen konec pogajanj."

Slovenija svojega stališča do priznanja palestinske države še ni oblikovala v celoti. Kot so pojasnili diplomatski viri v Jeruzalemu, bo veliko odvisno tudi od same vsebine resolucije, ki bi jo Palestinci vložili v ZN. Je pa prejšnji mesec slovenski zunanji minister Samuel Žbogar povedal osebno mnenje, "da je verjetno trenutek, ko moramo začeti resno razmišljati in začeti prve korake do priznanja Palestine". Kot je takrat povedal Žbogar, so "mnogi mnenja, da bi bilo potrebno, da čim več držav prizna Palestino in jo s tem postavi v bolj enakopraven položaj z Izraelom v medsebojnih pogajanjih". Menil je tudi, da bi bili Palestinci pripravljeni s tem počakati, če bi prišlo do resne pobude glede pogajanj.

Znova predstavil slovensko-hrvaško arbitražo
Pahor med svojim obiskom poudarja prav pomen pogajanj med Izraelci in Palestinci o dokončni rešitvi spora. "Mislim, da je zdaj zrel trenutek za obe državi, da dosežeta neki sporazum, ker so mednarodne okoliščine v soseščini bistveno bolj nemirne, kot so bile pred nekaj leti. Naša izkušnja s tako težkim problemom nas uči, da na koncu uspe v pogajanjih tistima stranema, ki se zares od začetka do konca pogajata v dobri veri in si želita 'win-win' situacijo," je povedal Pahor, pri tem pa znova omenil arbitražni sporazum s Hrvaško.

Kot je pojasnil, je bilo v Izraelu veliko zanimanja za dogovor, ki ga je Slovenija dosegla s Hrvaško glede reševanja spora o meji. "Mislim, da lahko to godi Sloveniji in Hrvaški kot celoti ... Pozitivno referiranje na rešitev nekega spora, v katerem smo bili udeleženi, je velika reklama."

Fajad: Mirovnemu procesu je treba dati priložnost
Pahor se je zadnji dan obiska v Ramali srečal tudi s palestinskim premierjem Salamom Fajadom. Izrazila sta podporo bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu, Fajed je ob tem povedal, da mora takšen proces potekati po že sprejetih načelih in izhodiščih iz bližnjevzhodnih mirovnih pogodb. Pahor pa je tudi v pogovorih z njim opozoril pred sprejemanjem enostranskih ukrepov.

Po besedah palestinskega premierja se palestinske oblasti "strinjajo, da je pomembno dati mirovnemu procesu možnost". "Vendar je za uspeh potrebno, da ta proces poteka po že ustaljenih načelih. Pogajanja ne smejo potekati o načelih, temveč o garancijah in ukrepih."

Premierja sta se v pogovorih dotaknila še bilateralnega sodelovanja med Slovenijo in Palestinci, še posebej možnosti za boljše gospodarske odnose in sodelovanje na področju razvoja družbe. Tako kot z izraelskimi predstavniki sta Pahor in Fajad omenila možnost izmenjave študentov in sodelovanja na področju kulture.

Pahorja se je za konec obiska srečal s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. Pogovori s Palestinci so bili tudi priložnost za iskanje možnosti za krepitev sodelovanje. Željo po tem je Slovenija nakazala že aprila, ko je po zgledu nekaterih drugih evropskih držav povišala status predstavništva palestinskih oblasti v Sloveniji iz generalne delegacije v misijo.