Izrael je v nedeljo zvečer omilil blokado Gaze. Izrael bo tako na območje Gaze dovolil vnos vseh dobrin, ki na novem seznamu niso zapisane kot prepovedane. V Gazo bodo lahko prepeljali človekoljubno pomoč, hrano in gradbeni material. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v izjavi za javnos zapisal, da je dolg seznam prepovedanih dobrin, kjer je bila tudi hrana, oprema za stanovanja in gradbeni materiali, zamenjal krajši seznam, kjer so le še orožje in vojaška oprema.

"Od danes naprej bodo lahko na območje Gaze pripeljali vse dobrine razen orožja in vojaške opreme, kar bi lahko okrepilo moč Hamasa," je povedal tiskovni predstavnik izraelske vlade Mark Regev. Omilitev zapore bo veljala na kopenskih prehodih v Gazo, kjer bodo lažje pregledali pošiljke in jih prepeljali v Gazo, zapora pa bo še vedno veljala na morju. Ob tem naj bi vse dobrine, ki bi v Gazo potovale po morju, preusmerili prek izraelskega pristanišča Ashdod.

"Ukrepi niso dovolj"
Palestinski predsednik Mahmud Abas vztraja, da mora Izrael v celoti odpraviti zaporo Gaze. "Ti ukrepi niso dovolj in prizadevati si je treba za omilitev trpljenja prebivalcev Gaze," je sporočil njegov tiskovni predstavnik. Gibanje Hamas, ki nadzoruje Gazo, je prav tako kritiziralo izraelsko odločitev in se zavzelo za popolno odpravo zapore, ki mora vključevati odprtje vseh mejnih prehodov, prosto gibanje prebivalcev ter možnost uvoza vsega blaga, zlasti industrijskega in gradbenega materiala.

Sumljive predmete bodo na meji pregledali
Izrael vztraja, da bodo kljub omilitvi blokade še vedno vzdrževali "trenutni varnostni režim" v Gazi, in da si bodo njihovi vojaki še vedno prizadevali, da bodo preprečili tihotapljenje orožja na območje Gaze in iz njega. Predmete, ki bi jih lahko uporabljali tako v civilne kot vojaške namene, bodo predstavniki izraelskih oblasti pregledali in ocenili in tistim, ki jih bodo lahko uporabljali za projekte v okviru Združenih narodov, dovolili vstop v Gazo.

Izrael se je zavezal tudi, da bo olajšal prehod ljudi iz zdravstvenih ali humanitarnih razlogov. Prebivalci Gaze imajo namreč omejen dostop do zdravstvenih storitev in ni redkost, da potrebujejo zelo bolni Palestinci nujno medicinsko pomoč v Izraelu.

Omilitev blokade pozdravila Bela hiša
Odločitev Izraela, da omili blokado Gaze, so pozdravili tudi v Beli hiši, kjer so napovedali, da bo ameriški predsednik Barack Obama o nadaljnjih korakih glede odstranjevanja blokade govoril z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, ki bo 6. julija obiskal Washington. "Izraelska poteza bo izboljšala življenje prebivalcem Gaze, zato vse strani pozivamo, naj se izogibajo nepotrebnim spopadom in konfrontacijam," je povedal tiskovni predstavnik Bele hiše.

Blokada Gaze že od leta 2005
Nova politika izraelskih oblasti glede blokade Gaze je posledica stopnjujočega se pritiska mednarodne skupnosti, naj Izrael po več letih sprosti blokado obubožanega območja. Blokada Gaze velja že od leta 2005, zaostrili pa so jo leta 2007, ko je oblast na ozemlju prevzelo skrajno palestinsko gibanje Hamas. Tako je 1,5 milijona Palestincev na območju Gaze že tri leta prepuščenih resnemu pomanjkanju, izraelske oblasti pa trdijo, da je namen zapore preprečiti, da bi v Gazo prihajala vojni material in orožje ter da v Gazo vsak teden prepeljejo 10.000 ton človekoljubne pomoči.

Naj spremeni svojo politiko do Gaze, je Izraelu predlagal posebni odposlanec za Bližnji vzhod Tony Blair, ki je po vpeljavi nove izraelske politike dejal, da bi moralo gibanje Hamas postati del mirovnega procesa in ob tem izpustiti izraelskega vojaka Gilada Shalita, ki ga zadržuje že več let, ter se odpovedati nasilju. Ob tem je Blair povedal, da je njegova glavna skrb kakovost življenja na območju Gaze. "Če nam uspe izboljšati življenje za ljudi na območju Gaze, imamo veliko več možnosti za mirovni dogovor," je v pogovoru za britanski BBC povedal Blair.

Diplomatski spor z nemško vlado
Izrael se je v nedeljo zapletel v nov diplomatski spor, ko je nemškemu ministru za razvoj Dirku Niebelu preprečil dostop do Gaze, kjer si je želel minister ogledati čistilno napravo, ki jo je financirala Nemčija. Nibel je potezo Jeruzalema označil kot "veliko zunanjepolitično napako izraelske vlade", ob tem pa je dodal, da je obnašanje Izraela tudi njihovim najtesnejšim prijateljem zadnje čase čedalje težje razumeti. Zaplet je obsodil tudi nemški zunanji minister Guido Westerwelle.