Verniki so po cerkvah brali evangeljska poročila o Jezusovem trpljenju, imenovana tudi pasijon. Za bogoslužja tega dne je značilno čaščenje križa kot znamenje hvaležnosti in spoštovanja do Boga, ki se je učlovečil in nato umrl, da bi človeštvo odrešil njegovih grehov. Med obredom, ki nadomešča mašo, duhovniki hostijo, ki simbolizira Jezusovo telo, simbolno postavijo v grob, ki ga nato obiskujejo verniki.

Papež ni hodil od postaje do postaje
Obred velikega petka je popoldne v vatikanski baziliki sv. Petra vodil papež Frančišek, zvečer pa je z verniki z vsega sveta v Koloseju molil še križev pot, ki sodi med vrhunce velikonočnih praznovanj v Rimu.

Ob tem je vernikom in svetu sporočil, da se Cerkev "nenehno čuti napadeno od zunaj in znotraj", poroča nemška tiskovna agencija DPA. "Jezus, naš Gospod, pomagaj nam videti skozi tvoj križ in vse križe sveta," je dejal papež na koncu poldrugo uro trajajočega obreda.

82-letni papež sicer letos ni osebno hodil od postaje do postaje, temveč je križev pot spremljal z odra, množico približno 15.000 zbranih pa je nagovoril in blagoslovil ob koncu liturgije.

Letos je bil križev pot v Rimu v znamenju izobčencev. V ospredju so bili brezdomci, mladi brez upanja, dela in perspektive in priseljenci, nameščeni v getih. Besedila, ki so jih prebirali ob 14 postajah križevega pota, je napisala italijanska redovnica Eugenia Bonetti, ki rešuje ženske, prisiljene v prostitucijo.

Papež bo na veliko soboto v baziliki sv. Petra daroval še velikonočno vigilijo, v nedeljo na Trgu sv. Petra velikonočno mašo, nato pa bo podelil še velikonočno voščilo mestu in svetu (urbi et orbi).

Slovesnosti ob velikem petku so potekale tudi v Jeruzalemu in drugje po svetu, tudi po slovenskih cerkvah. V ljubljanski stolnici je bogoslužje vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.

Filo: Črva, ki nas razjeda od znotraj, lahko odstrani le vera
V evangeličanskih cerkvah na veliki petek zvečer poteka osrednje velikonočno bogoslužje. V Ljubljani ga je vodil škof Geza Filo.

Opozoril je, da danes prevladuje prepričanje, da nas lahko odrešijo le demokracija, tržno gospodarstvo, evro, socialna država, varstvo okolja in podobno. Vse to so nujno potrebne stvari, toda dejansko odrešitev prinaša vera, je dejal. "Te stvari dejanske rešitve številnih težav ne prinesejo. Kajti na dnu naše skrite kamrice, kot bi rekel Cankar, tam nekje gloda črv, ki nas razjeda od znotraj in ga je seveda treba odstraniti," je dodal.

Krščansko izročilo po njegovih besedah ljudje današnjega časa vse manj razumemo, hkrati pa se v današnjem hitrem in površnem času, prežetem s filozofijo, ki odklanja vero v Boga, številnim zdi Kristusova smrt na križu popoln nesmisel, njegovo vstajenje pa pobožna legenda.

Učlovečenje Boga edinstveno za krščansko vero
Na veliko noč se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja, njegove smrti na križu in vstajenja. Po besedah ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika sta učlovečenje Boga in nato njegovo darovanje na križu za človeštvo edinstvena za krščansko vero in ga druge vere ne poznajo.