V Argentini rojeni nekdanji kardinal Jorge Mario Bergoglio bo 10 let svojega pontifikata proslavil z mašo s kardinali v kapeli hotela Svete Marie, kjer živi od izvolitve.

Frančišek je prvi jezuit na mestu papeža in prvi papež v 1.300 letih, ki ne prihaja iz Evrope. Rodil se je 17. decembra 1936 v Argentini kot eden izmed petih otrok italijanskega železničarja in njegove žene. Po študiju filozofije je na jezuitskih univerzah v Santa Feju in v Buenos Airesu učil literaturo in psihologijo, v duhovnika pa je bil posvečen dokaj pozno, leta 1969 pri 32 letih. Kljub temu pa je že čez štiri leta vodil tamkajšnjo jezuitsko skupnost. Svojo doktorsko disertacijo je opravil v Nemčiji, nato pa se je vrnil v domovino. Leta 1998 je bil imenovan za nadškofa Buenos Airesa, leta 2001 pa za kardinala.

Ko je pred 10 leti postal novi papež, je bilo to precejšnje presenečenje tako za zbrane na Trgu svetega Petra kot za poznavalce, novinarje in komentatorje. Izvoljen je bil v enem najkrajših konklavov: drugi dan konklava in peto glasovanje 115 kardinalov, ki so bili zaprti v Sikstinski kapeli, je prineslo ime novega papeža. "Bratje in sestre, dober večer," je dejal Frančišek, ko se je uro po belem dimu pojavil na balkonu bazilike svetega Petra in se vsem zbranim zahvalil za sprejem.

Papež Frančišek nenehno poudarja pomen preprostosti. V skladu s tem prepričanjem se je tudi odrekel bivanju v papeškem stanovanju v Apostolski palači, kjer so bivali njegovi predhodniki.

Kot je za Prvi poročal Tomaž Gerden, je že izbira imena Frančišek po znamenitem svetniku Frančišku Asiškemu pokazala, da bo novi papež globoko socialno čuteč, kar je kmalu pokazal z obsodbo ravnanja z begunci in drugimi migranti. Njegov pozitivni odnos do okolja je pokazala enciklika Laudato si. Papež Frančišek je nadaljeval boj svojega predhodnika proti spolnim zlorabam v Cerkvi tudi z iskrenimi opravičili. Njegove reforme v kuriji, zahteve po finančni preglednosti pa so naletele na odpor določenih krogov v Cerkvi, ki mu očitajo tudi populizem.

"Cerkve ne vodiš s koleni, temveč z glavo"

86-letni papež ima zdravstvene težave, predvsem s koleni, zato si pri hoji pomaga s palico, uporablja pa tudi voziček. "Cerkve ne vodiš s koleni, temveč z glavo," naj bi po poročanju Reutersa dejal pomočniku, potem ko je 5. maja 2022 prvič v javnosti uporabil voziček. Kot je napovedal, je v primeru resnih zdravstvenih težav pripravljen na odstop, hkrati pa je tudi prepričan, da bi morali papeži vladati do smrti in da status zaslužnega papeža, ki ga je po odstopu imel njegov predhodnik Benedikt XVI., ne bi smel postati "moda."

Doslej je obiskal že 60 držav in teritorijev

Kot poroča Reuters, je z 10 leti pontifikata Frančišek že presegel povprečje prejšnjih 265 papežev, ki so v povprečju vladali 7,5 leta. Doslej je obiskal 60 držav in teritorijev, med njimi pa ni bilo njegove rodne Argentine.

Doslej je imenoval tudi približno 64 odstotkov t. i. kardinalov elektorjev, ki so stari manj kot 80 let in se lahko potegujejo za položaj njegovega naslednika po njegovi smrti ali odstopu.

Za papeža z najdaljšim stažem doslej velja prvi papež sveti Peter, ki naj bi vladal 35 let, v moderni zgodovini pa je bil to papež Pij IX., ki je bil papež več kot 31 let med letoma 1846 in 1878, sledil mu je papež Janez Pavel II., ki je bil na čelu Cerkve več kot 26 let med letoma 1978 in 2005. Za papeža z najkrajšim stažem velja Urban VII., ki naj bi leta 1590 vladal le 13 dni.