"Pol leta sem enkrat na teden hodil k njej na dom, da bi razčistil določene stvari. Bila je zdravnica in psihoanalitičarka. Vedno je bila na razpolago," je razkril papež za knjigo Dominiqua Woltona, ki temelji na 12 poglobljenih intervjujih francoskega sociologa s papežem. 432 strani dolga knjiga z naslovom Papež Frančišek: Politika in družba bo izšla prihodnji teden.

"Potem pa me je nekega dne, preden je umrla, poklicala. Ne da bi ji podelil poslednje maziljenje - bila je Židinja -, ampak za duhovni dialog. Bila je dober človek," je povedal papež in dodal, da se zdaj počuti svobodnega. "Seveda, v Vatikanu sem v kletki, a ne duhovni. Nič me ne plaši." Papež je tudi okrcal duhovnike, ki so "togi in se bojijo komunicirati".

Razkritje je prišlo na dan, ko je papež govoril o vlogi in vplivu "pogumnih" žensk v svojem življenju, vključno s svojo materjo, obema babicama in Urugvajko Esther Ballestrino, komunistično ustanoviteljico gibanja Matere Majskega trga, ki so jo argentinske oblasti med vojaško diktaturo leta 1977 ugrabile in ubile.

Sveti oče se je razgovoril tudi o svojih simpatijah iz otroštva in dekletih, ki jih je imel med odraščanjem, češ da so mu zveze z ženskami obogatile življenje. "Zahvaljujem se Bogu, da sem poznal te prave ženske. Ženske vidijo stvari drugače od moških in pomembno je poslušati oboje," je dejal.

Introspekcija kot dopolnitev duhovnosti
Za jezuite je znano, da cenijo psihoanalizo, saj menijo, da samozavedanje in introspekcija dopolnjujeta duhovnost. Papež Frančišek pripisuje velik pomen družbenim vedam za razvoj človeka.

"Vse od 70. let dalje je znotraj Katoliške cerkve zaznati postopen obrat naklonjenosti do psihoterapije. V duhovniških izobraževalnih programih je zelo pogosto, še posebej na Zahodu, da jih pred posvetitvijo psihološko ocenijo. Zavedajo se, da lahko družbene vede pomagajo razkriti določena vprašanja, s katerimi se je treba ukvarjati," je za Guardian povedal Robert Mickens, urednik katoliškega časnika La Croix. Vatikan je sicer že leta 2008 objavil smernice za uporabo psihologije pri usposabljanju duhovnikov.

"V nekaterih primerih je dostop do strokovnjakov s področja psiholoških ved lahko uporaben. Med kandidati za duhovnike se lahko najdejo nekateri, ki prihajajo z določenim ozadjem, človeškim, družinskim, profesionalnim, intelektualnim ali čustvenim, ki je, na različne načine, pustilo psihološke rane, ki se še niso zacelile in povzročajo motnje," je zapisano v smernicah. "Te rane, ki se jih kandidat sploh na zaveda v celoti, pogosto zmotno pripiše zunanjim dejavnikom, s tem pa si zapre možnosti, da bi jih ustrezno obravnaval."

Papeževo razkritje bi lahko pomagalo rušiti stereotipe, da so tisti, ki poiščejo pomoč psihiatra ali psihologa, šibki, še meni Mickens.