Papeževo sporočilo ljubezni do prebežnikov je v popolnem nasprotju s tem, kar se dogaja v republikanski predsedniški kampanji na drugi strani meje, kjer vodi kandidat, ki poziva k izgonu 12 milijonov ljudi in napoveduje gradnjo velikega zidu na meji. Donald Trump je že pred dnevi dejal, da papež ne ve, kaj govori, in da so ga verjetno Mehičani, ki bogatijo na račun Američanov, spravili na svojo stran.

Papež je v mestu, ki je med letoma 2008 in 2010 veljalo za svetovno prestolnico umorov, obiskal zapor, položil cvetje pred križ, ki so ga za to priložnost postavili blizu žične ograje na meji, govoril delodajalcem in delavcem ter na koncu daroval še mašo na polju blizu meje pred več 100.000 verniki. Pred križem, ki bo čaščen kot simbol njegovega obiska, je prosil za konec umiranja in izkoriščanja.

Med obiskom zapora je kritiziral kulturo zapiranja ljudi namesto iskanja boljših rešitev za celotno družbo, delodajalcem pa položil na srce, naj prenehajo izkoriščati in zaposlujejo mlade, ki se bodo sicer predali trgovini z mamili. Zelo simbolično odmeven pa je bil njegov pozdrav 30.000 vernikom na stadionu čez mejo v Teksasu.

Papež, ki poziva k usmiljenju in pomoči prebežnikom po vsem svetu, si je sam izbral Juarez za konec obiska Mehike, kjer je vladnim uradnikom pridigal o korupciji, cerkvenim dostojanstvenikom o pomoči revežem namesto skrbi za lastno dobro, mladim pa o zavrnitvi privlačnosti lahkega zaslužka z mamili. Maša v trpečem Juarezu je bila namenjena kristjanom na obeh straneh meje in je še posebej odmevna zaradi retorike republikanskih predsedniških kandidatov.

230 umorov na 100.000 prebivalcev
Leta 2010 je bilo v Juarezu na 100.000 prebivalcev 230 umorov. Pred tem so mesto, ki je zaradi sporazuma o prosti trgovini severne Amerike (Nafta) dobilo številne ameriške tovarne, pretresala množična izginotja žensk, katerih posiljena trupla so odkrivali pozneje. Lani je zaradi konca vojne mamilarskih tolp število umorov padlo na 20 na 100.000 prebivalcev, kar je le malce več od povprečja celotne Mehike.

Čez mejo iz Juareza v El Paso vsak dan zakonito prestopa več tisoč ljudi, ki so zaposleni v ZDA, žična ograja ob reki Rio Grande pa tam preprečuje množične ilegalne prehode, ki so bili pogosti v preteklosti. Ti so zdaj pogostejši stran od mest, v puščavah, kjer veliko migrantov čaka smrt. Papež je pot množic iz južne in srednje Amerike ter Mehike v ZDA opisal kot pot polno grozljivih krivic, zasužnjevanja, ugrabitev in izsiljevanja.

"Ne moremo zanikati humanitarne krize z migracijo tisočev ljudi, ki z vlakom, po cesti ali peš opravijo stotine kilometrov poti skozi gore, puščave in negostoljubna območja. To so naši bratje in sestre, ki jih izganjajo revščina, nasilje, trgovina z mamili in organizirani kriminal," je povedal Frančišek. Pozval je k odprtim srcem do tistih, ki so žrtve najhujšega izkoriščanja, in hvalil delo aktivistov, ki jim pomagajo, pri čemer tvegajo lastna življenja.

"Zahvaljujoč tehnologiji lahko molimo, pojemo in slavimo skupaj gospodovo milostno ljubezen, česar nam ne more preprečiti nobena meja. Hvala bratom in sestram v El Pasu, da se lahko počutimo kot ena krščanska družina," je dejal in ganil ljudi do solz.

Papežev obisk sicer ni minil brez kritik in spodrsljajev. Frančišek se je v sredo celo prvič javno razjezil, ko ga je nekdo iz množice preveč goreče potegnil k sebi, da je skoraj padel čez otroka v invalidskem vozičku. Fantu, ki je to storil, je z mrkim pogledom sporočil, naj ne bo sebičen. Kritizirali pa so ga, ker se ni srečal posebej z družinami žrtev nasilja, med njimi 43 pobitih študentov z juga Mehike.