Papež je ob tem pozval kristjane v Šrilanki, da se zgledujejo po novem svetniku ter prispevajo k vzpostavitvi miru, pravičnosti in spravi v družbi. Pred njim je bil zadnji papež, ki je obiskal ta otok, Janez Pavel II. pred 20 leti. Takrat so poljskega papeža budistični voditelji bojkotirali, papež Frančišek pa se je v torek srečal tako z budističnimi in hindujskimi kot muslimanskimi voditelji in pozval k spravi.

Več kot četrt stoletja spopadov med Singalci in Tamilci
Zbranim pri maši je tudi sporočil, da je Vazovo delovanje zgled verske strpnosti, ki je zelo pomembna za Šrilanko, kjer se je leta 2009 po 26 letih končala državljanska vojna med Singalci in Tamilci. "Vedel je, kako ponuditi resnico in lepoto evangelija v večverskem kontekstu ob spoštovanju, predanosti, vztrajnosti in ponižnosti," je poudaril pred več kot 500.000 verniki, ki so se zbrali ob obali oceana v središču Kolomba.

Joseph Vaz se je rodil leta 1651 v indijski Goi, ki je bila takrat portugalska kolonija. Ko je bil star 36 let, je prišel v Šrilanko, ker je slišal, da tedanji kolonialni gospodarji, Nizozemci, preganjajo katoličane. Potoval je od vasi do vasi in deloval tako med večinskimi Singalci kot tudi med manjšinskimi Tamilci. Deloval je pod krinko berača, ker so Nizozemci katoliškim duhovnikom prepovedali vstop na otok. Umrl je leta 1711.

"Verske svoboščine so temeljna človekova pravica. Vsak posameznik mora biti svoboden, iskati resnico in odprto izražati svoje versko prepričanje brez strahu pred preganjanjem," je še dejal Frančišek, ki se je pred mašo peljal skozi množico, del poti pa se je celo sprehodil med ljudmi in jih pozdravil.

Katoličani so v manjšini
Papež bo popoldne odpotoval k Marijinemu svetišču v Madhuju, ki leži na tamilskem območju. Frančišek je Šrilanko obiskal kot drugi papež, a bo prvi, ki bo stopil na sever države, kjer živi tamilska manjšina. V majhni cerkvici v džungli pri Madhuju, ki je danes romarska pot za vse katoličane v Šrilanki - tako manjšinske Tamilce kot večinske Singalce - bo papež molil za žrtve državljanske vojne.

Zaradi razklanosti Šrilanke so upanja, da bo papežev obisk okrepil možnosti za spravo med severom in jugom, velika. Katoliška cerkev, ki ji pripadajo tako Singalci kot Tamilci, v sporu vedno znova nastopa kot posrednik, a se mora še vedno bojevati proti podobi, da je od zunaj vodena institucija. Katoličanov je v 20-milijonski državi okoli sedem odstotkov. Največ, 70 odstotkov, je budistov, 13 hindujcev in 10 muslimanov.

Drugič v Aziji
Iz Šrilanke bo v sklopu šestdnevne azijske turneje Frančišek v četrtek odpotoval na Filipine. To je njegovo sedmo apostolsko potovanje v tujino in že drugo v Azijo. Pred petimi meseci je sveti oče obiskal Južno Korejo. Frančišek z izbiro še dveh azijskih držav potrjuje namero, da Cerkvi na najbolj poseljeni celini da večjo težo.