Frančišek je skušal že drugič v nekaj tednih pojasniti odločitev iz 18. decembra, ki je sprožila razpravo v katoliški Cerkvi in razburjenje v nekaterih njenih krogih.

Z lani sprejeto deklaracijo Fiducia supplicans je Vatikan omogočil blagoslov "parov v neurejenih zvezah", kot so ponovno poročeni pari in istospolni pari, pod pogojem, da se izvaja zunaj liturgičnih obredov.

Ob tem so poudarili, da blagoslova za istospolne pare ne bo mogoče opravljati s kakršnimi koli oblačili, gestami ali besedami, ki se uporabljajo ob poroki. Sveti sedež je takrat tudi opozoril, da z blagoslovom ne odobrava tovrstnih razmerij in da ne spreminja cerkvenega nauka o zakonski zvezi.

Kot je papež dejal v nagovoru članom vatikanskega doktrinarnega oddelka, je namen blagoslova "konkretno pokazati bližino Gospoda in Cerkve vsem tistim, ki se znajdejo v različnih situacijah in prosijo za pomoč, da bi nadaljevali ali včasih tudi začeli pot vere".

Blagoslovi izven liturgičnega obreda

Po njegovih besedah se od ljudi, ki iščejo take blagoslove, ne zahteva "moralna popolnost" in ti blagoslovi niso namenjeni opravičevanju odnosa, ki ga Cerkev obravnava kot nepravilnega.

"Ko par spontano prosi zanje, ne blagoslovimo zveze, ampak preprosto ljudi, ki so skupaj zaprosili za blagoslov. Ne zveze, ampak posameznike," je dejal.

Vse od svoje izvolitve za papeža leta 2013 se Frančišek trudi, da bi bila Katoliška cerkev z več kot 1,3 milijarde pripadniki bolj odprta za istospolne posameznike, a ne na račun spreminjanja moralnega nauka. Jasno je namreč povedal, da je homoseksualnost "greh, tako kot vsako spolno dejanje zunajzakonske zveze".

A zadnja odločitev je povzročila ogorčenje nekaterih konservativnih prelatov, zlasti v Afriki, kjer je homoseksualnost v številnih državah še vedno nezakonita. Gvinejski kardinal Robert Sarah, vplivni predstavnik konservativnega tabora, jo je obsodil kot herezijo.