Na ulicah Carigrada je papeža pričakala množica ljudi. Številni so mahali s turškimi, vatikanskimi in argentinskimi zastavami. Popoldne bo Frančišek daroval mašo v katoliški katedrali svetega Duha in se srečal s predstavniki majhne turške krščanske skupnosti. V Carigradu zaradi obiska papeža Frančiška veljajo strogi varnostni ukrepi; za varnost skrbi kar sedem tisoč policistov.

Papeža je v Modri mošeji sprejel tudi mufti Rahmi Yaran. Ob vstopu v mošejo si je v skladu z muslimanskimi navadami papež sezul čevlje. Medtem ko je mufti Rahmi Yaran ob njegovi strani izvajal muslimansko molitev, je papež sklenil roke, zaprl oči in nekaj minut s sklonjeno glavo tiho premišljeval.

Papežev obisk mošeje je simbolična gesta, ki je po navedbah Vatikana velikega pomena za medverski dialog. V 76-milijonski Turčiji so katoličani v manjšini - po podatkih Vatikana je katoliške vere le 0,07 odstotka prebivalcev države. Sicer pa je mošejo ob obisku Turčije leta 2006 obiskal tudi Frančiškov predhodnik Benedikt XVI., za argentinskega papeža pa je to prvi obisk mošeje od začetka njegovega pontifikata marca lani.

Po obisku Modre mošeje se je Frančišek odpravil še v Hagijo Sofijo. Ta skoraj 1500 let stara zgradba je bila nekoč največja krščanska cerkev, ki so jo po osmanskem zavzetju Konstantinopla leta 1453 preuredili v mošejo, od leta 1935 pa je muzej. Frančiška je sprejel direktor muzeja in mu razkazal znamenitost.

V petek je v Ankari papeža sprejel turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. V govoru ob začetku tridnevnega obiska se je zavzel za versko svobodo. V boju proti fundamentalizmu in terorizmu pa bi po njegovem mnenju veliko vlogo odigral ravno medverski dialog. "Svoboda vere in mnenja, ki je zagotovljena vsem, poraja prijateljstvo in je znak miru," je dejal po srečanju s turškim predsednikom.

V Vatikan se bo papež vrnil v nedeljo, potem ko bo s pravoslavnim patriarhom Bartolomejem obhajal še praznik svetega Andreja.