"Pavle je živel kot zgled, da se tudi danes lahko živi skromno," je za MMC ob smrti patriarha Srbske pravoslavne cerkve dejal paroh Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Peran Bošković.

"Poudarjal je, da je moč Cerkve v svetosti in duhovnosti in ne v materialnih dobrinah in politični kombinatoriki. Poudarjal je molitev, svetost in duhovnost," je dejal paroh Peran Bošković.

Ob tem je poudaril, da se s Pavletovim meniškim načinom življenja niso strinjali vsi. "Mnogi ga niso razumeli, saj je živel tako, kot so nekoč živeli apostoli, utemeljitelji. Vedno je govoril: 'Ne skrbite, kaj boste jedli in pili, Bog bo poskrbel za vas.'"

Patriarhova skromnost se je kazala v povsem vsakdanjih stvareh, razlaga Bošković. "Zjutraj se je vedno zbudil ob sedmi uri in nato maševal uro in pol. Maševal je vsak dan, ne glede na obveznosti, ki jih je imel, čeprav je moral kam odpotovati. Nato je imel zajtrk, ki je bil po navadi čaj in kruh ali pa četrtina jajca. Z mize se ni smeli vreči čisto nič. Če je bil kruh malo posušen in trd, je dejal, da ga naj namočijo v mleko ali čaj, saj da želodec ne bo imel težav."

Na vprašanje, kolikšna je izguba njegovega življenja za Srbsko pravoslavno cerkev, Bošković odgovarja: "Za Cerkev je njegova smrt pridobitev, a le, če se bomo znali po njem zgledovati. V času življenja je bil bogastvo Cerkve, po smrti je še bolj." Patriarh Pavle menda tudi ni spremljal politike. Glede njegovega javnega kritiziranja tedanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića je paroh dejal, da so bila to stališča škofovskega zbora. "To, kar se je videlo, ni bil on."

Ob smrti patriarha Srbske pravoslavne cerkve je Beograd že razglasil tridnevno žalovanje. "V mislih smo z Njegovo svetostjo. Čeprav je bil na obisku v Ljubljani dvakrat, je bila njegova zadnja cerkev, ki jo je posvetil, ravno v Ljubljani," je še dejal paroh.

Stanislav Hočevar: Upanje, da bomo katoličani in pravoslavci vedno bolj povezani
Krsto s posmrtnimi ostanki so prepeljali v patriarhijo, kjer so se poleg srbskih cerkvenih dostojanstvenikov in predsednika Tadića poslovili tudi predstavniki Katoliške cerkve, med njimi kardinal Franc Rode.

"Zares je bila to posebna priložnost, da izpovemo bližino, medsebojno povezanost in upanje, da bomo katoličani in pravoslavci vedno bolj povezani," je za Televizijo Slovenija dejal beograjski nadškof in metropolit Stanislav Hočevar.

V Beogradu se je zbralo več sto vernikov
Patriarh Pavle, ki je vodenje Srbske pravoslavne cerkve prevzel leta 1990, je imel več let težave z zdravjem, zaradi česar so ga večkrat odpeljali na zdravljenje v bolnišnico. Cerkev podrobnosti o njegovi bolezni ni nikoli razkrila. Patriarh je bil od 13. novembra 2007 na zdravljenju v vojaški bolnišnici v Beogradu, kjer je tudi umrl.

Po novici o smrti priljubljenega patriarha se je v glavni pravoslavni cerkvi v Beogradu zbralo več sto vernikov.

Ob začetku druge svetovne vojne je iz Slavonije pobegnil v Beograd, kjer je, da bi preživel, opravljal fizična dela. Po koncu vojne je leta 1946 odšel v samostan Vujan. Dve leti pozneje se je podal med menihe in dobil ime Pavle. Leta 1955 je za dve leti odšel na podiplomski študij v Atene. Za episkopa (pravoslavnega škofa) je bil izbran 29. maja 1957, oktobra istega leta pa je bil ustoličen v Prizrenu. Zadolžen je bil za Kosovo, kjer je preživel 33 let. Večkrat je javno govoril o težavah, s katerimi se je na Kosovu spopadala srbska manjšina, zaradi česar je bil v 70. letih prejšnjega stoletja napaden in pretepen.

Patriar postal po žrebu
Na izrednem zasedanju Svetega arhijerejskega zbora 1. decembra 1990, ki mu je predsedoval zagrebško-ljubljanski metropolit Jovan Pavlović, namestnik obolelega patriarha Germana, na tajnem glasovanju nihče izmed treh kandidatov ni dobil dovolj glasov, zato je o novem patriarhu odločal žreb na t. i. apostolski način - arhimandrit (predstojnik pravoslavnega samostana) Antonije je izvlekel ime novega patriarha.

Pavle je postal 44. poglavar Srbske pravoslavne cerkve. Ustoličen je bil 2. decembra v cerkvi sv. nadangela Mihaila v Beogradu. Cerkev je pod njegovim vodstvom znova pridobila velik vpliv.

Kritiki mu očitajo, da mu ni uspelo brzdati škofov in duhovnikov, ki so podpirali srbski nacionalizem proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom in javno blagoslavljali srbske paravojaške milice, ki so na Hrvaškem in v BiH-u zagrešile vojne zločine. Očitajo mu še, da ni popravil vezi s Pravoslavnima cerkvama v sosednjih Makedoniji in Črni gori.

Po vojni je postal glasnejši v politiki in javno kritiziral politiko tedanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića. Igral je ključno vlogo pri nasprotovanju Srbske pravoslavne cerkve, da Srbijo obišče poglavar Rimskokatoliške cerkve.

Zaradi zdravstvenih razlogov je oktobra 2008 Sveti arhijerejski zbor Srbske pravoslavne cerkve prosil, naj mu dovoli umik iz aktivne službe. Njegova prošnja je bila novembra zavrnjena, zbor se je odločil, da bo patriarh do smrti.

Kdo bo naslednik patriarha Pavla, ni znano. Od lani, ko se je Pavle umaknil iz javnega življenja, je vlogo voditelja Srbske pravoslavne cerkve prevzel metropolit Amfilohije.